“Menim, da bo Trumpova administracija s kubanskim Američanom Marcom Rubiom kot zunanjim ministrom razvila regionalno politiko, ki bo pomagala zmanjšati kitajski vpliv na Latinsko Ameriko in poraziti castrovsko-komunistične diktature, kakršne obstajajo na Kubi, v Nikaragvi in Venezueli.”
Alejandro Peña Esclusa je inženir, pisec, analitik in politični svetovalec. Je tudi eden od pionirjev prvih venezuelskih protestov proti režimu Huga Chaveza. Eno leto je bil zaprt v El helicoidi, zloglasni ustanovi, ki je znana po mučenju in drugih zlorabah političnih zapornikov. Kot strokovnjak za Forum São Paulo je Esclusa veliko pripomogel k razumevanju te organizacije, ki sta jo leta 1990 ustanovila Fidel Castro in brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Članstvo tega foruma, ki je na začetku združil 48 levih strank in gibanj iz Latinske Amerike ter Karibov, je do leta 2019 štelo dvesto članic. Namen tega levičarskega foruma je promocija komunističnih, socialističnih in antiimperialističnih politik v regiji.
Kako gledate na globalni vpliv “domoljubne ere”, ki je nastopila s Trumpovo administracijo ter se osredotoča na nacionalne interese in suverenost namesto na globalistične narative?
Administracija Donalda Trumpa predstavlja obrat za 180 stopinj v primerjavi s politiko Joeja Bidna, na katerega je imel vpliv najbolj skrajno levi del Demokratske stranke. Obramba nacionalnih interesov in suverenosti pomeni v primeru Latinske Amerike poraziti mamilarske kartele in strukture organiziranega kriminala, ki se je razbohotil pod levimi vladami Foruma São Paulo. Najbolj jasen primer tega je moja dežela Venezuela. Njen diktator Nicolas Maduro je šef najmočnejšega mamilarskega kartela, ki se imenuje “Kartel Sonc”.
Zaradi tega ponuja pravosodno ministrstvo ZDA za njegovo ujetje 25 milijonov dolarjev nagrade. Enak znesek so ponujali za Osamo bin Ladna! Za Latinsko Ameriko je zelo pozitivno, da je Trump uradno opredelil kartele kot teroristične organizacije.
Kako interpretirate oživljanje principa Monroejeve doktrine »Ameriko Američanom« pod novim vodstvom ZDA in kakšne posledice bi to lahko imelo za kitajski vpliv na ameriški celini?
Kitajska potihoma kupuje celotne sektorje latinskoameriškega gospodarstva in ponuja posojila, medtem ko gradi infrastrukturo, kot so velika morska pristanišča. Pri tem ne gre ravno za humanitarno pomoč, temveč za vzpostavljanje nadzora nad politiko skozi gospodarstvo. Ni naključje, da imajo vsi voditelji Foruma São Paolo, tudi brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, tesne stike s Kitajsko. Pravzaprav imajo člani foruma redne sestanke s Kitajsko komunistično partijo. Menim, da bo Trumpova administracija s kubanskim Američanom Marcom Rubiom kot zunanjim ministrom razvila regionalno politiko, ki bo pomagala zmanjšati kitajski vpliv na Latinsko Ameriko in poraziti castrovsko komunistične diktature, kakršne obstajajo na Kubi, v Nikaragvi in Venezueli.
Kateri vpogledi v srednje- in vzhodnoevropske postkomunistične tranzicije bi bili koristni pri podpori demokratičnim reformam v Latinski Ameriki?
Verjamem, da se Latinskoameričani lahko veliko naučijo od držav Srednje in Vzhodne Evrope, kjer je bilo v nekaterih primerih komunistom dovoljeno sodelovati pri procesu tranzicije v demokracijo, kar je odprlo vrata vrnitvi socializma. Mora biti jasno, da za kršitelje človekovih pravic, ki so vzpostavili diktature, ne sme biti prostora pri prehodu v demokracijo. V primeru Latinske Amerike to vključuje vse levičarske voditelje, ki so zagrešili zločine proti človeštvu in/ali so vpleteni v trgovino z mamili.
Kako lahko po vaše Madžarska in podobni narodi pripomorejo k napredku domoljubnih gibanj v Latinski Ameriki in kakšne praktične primere ali vzore bi lahko ponudili pri oblikovanju konservativne agende v tej regiji?
Vedno pravim, da so Madžarska in druge srednjeevropske države zelo blizu Latinski Ameriki ne glede na razdaljo in jezikovne razlike, saj delimo isto zahodno krščansko kulturo. V nasprotju s Francijo ali z Nemčijo Madžarska ni bila okužena s kulturnim marksizmom ali prebujensko ideologijo. Zaradi tega naši ljudstvi – Latinskoameričani in Madžari – delita iste vrednote, ki temeljijo na ljubezni do Boga, domovine in družine. Prepričan sem, da lahko naši narodi sodelujejo pri izgradnji boljše prihodnosti.
Alejandro Peña Esclusa se je rodil 23. julija 1954 v Washingtonu kot sin venezuelskega vojaškega atašeja. V domovini je diplomiral iz strojništva in financ, v mladih letih se je ukvarjal tudi s športom in bil državni prvak v karateju. Z ženo Indiro imata tri hčere. V politiko je vstopil 1984, ko je soustanovil laburistično stranko. Stranka je nasprotovala marksizmu, političnemu nasilju in trgovini z mamili, Chaveza je že od vsega začetka razglašal za Castrovo marioneto. Escluso je komunistična oblast dvakrat aretirala zaradi »podpore terorizmu«, čeprav že vse življenje odklanja in obsoja terorizem. Decembra 2008 je Peña Esclusa soustanovil organizacijo UnoAmerica in postal njen predsednik. Je avtor več knjig, med njimi mednarodnih uspešnic Forum São Paolo in kulturna vojna ter Klasična umetnost in kulturni marksizem.
Gergely Dobozi, komentator in urednik, hungarianconservative.com