Evropska komisija je danes še malenkost znižala napovedi za slovensko gospodarsko rast. Za letos tako državi napoveduje 4,3-odstotno krepitev BDP, za prihodnje leto 3,3-odstotno, za leto 2020 pa triodstotno. Prav tako v Bruslju ugotavljajo, da bi uresničitev obljub iz koalicijskega sporazuma lahko privedla v še večjo rast odhodkov. Strukturni primanjkljaj naj bi se tako z lanskih 0,4 odstotka potencialnega BDP letos povečal na 0,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa dosegel en odstotek.
Gospodarsko razpoloženje se bo v naslednjih letih po podatkih vseh pristojnih organizacij z leti poslabševalo. Z zadnjimi podatki Evropske komisije ta napoveduje vsakoletno upadanje bruto družbenega proizvoda vse do leta 2020.
V Bruslju so že v julija objavljeni vmesni gospodarski napovedi nekoliko znižali prvotne napovedi gospodarske rasti za Slovenijo. Julijska napoved 4,4-odstotne gospodarske rasti je bila za 0,3 odstotne točke nižja od spomladanske ocene. Za prihodnje leto je napoved takrat komisija znižala za 0,1 odstotne točke, na 3,5 odstotka.
Napoved Evropske komisije je tako zdaj nekoliko nižja od napovedi osrednjih slovenskih ustanov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je namreč septembra napovedal 4,4-odstotno rast BDP, za prihodnje leto pa 3,7-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti. Banka Slovenije je medtem julija Sloveniji napovedovala 4,6-odstotno gospodarsko rast za letos in 3,9-odstotno za prihodnje leto.
Evropska komisija ugotavlja, da se je gospodarska rast v Sloveniji po 4,9-odstotni krepitvi BDP v lanskem letu ohranila na visoki ravni in dosegla 4,6 odstotka. Temu sta botrovala predvsem ugodni učinek zunanje trgovine in rast investicij, medtem ko je bila rast zasebne potrošnje nekoliko počasnejša.
A zaradi izgube gospodarskega zagona v najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah Slovenije v evrskem območju se je rast v drugi polovici leta po ocenah Evropske komisije umirila, o čemer pričajo tudi nekoliko nižje ravni gospodarskega razpoloženja v državi. Statistični urad bo sicer podatke o gospodarski rasti v tretjem četrtletju objavil konec tega meseca.
Zaskrbljeni zaradi koalicijskih obljub
V Bruslju še enkrat več opozarjajo na poslabšanje strukturnega položaja javnih financ zaradi pritiskov na odhodkovno stran javnih financ. Pri tem ugotavljajo, da bi uresničitev obljub iz koalicijskega sporazuma lahko privedla v še večjo rast odhodkov. Strukturni primanjkljaj naj bi se tako z lanskih 0,4 odstotka potencialnega BDP letos povečal na 0,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa dosegel en odstotek.
C. Š.