Vlada Roberta Goloba danes napoveduje povečanje izdatkov za obrambo, čeprav se je dokopala na oblast s ponižujočo retoriko do Slovenske vojske. V skrajnem delu slovenske politike, v stranki Levica, je bilo slišati klice k razorožitvi, primerjave pripadnikov vojske s taborniki. V LMŠ, ki so jo volivci sicer izločili iz parlamenta, a danes kljub temu tvori politično jedro na ministrstvu za obrambo, so pred volitvami razglašali, da ne nasprotujejo razvoju Slovenske vojske, nasprotujejo pa čisto vsakemu ukrepu, ki ga je predlagala takratna vlada. Treba je pač bilo strniti vrste in upoštevati blazneže iz Levice. Golob se v varnostne doktrine ni spuščal, je pa napovedal revizijo nakupa oklepnikov Boxer, ki bo zagotovo pokazala, da nakup ni bil smotrn. Šlo je za samouresničujočo napoved, saj namen revizije ni bilo dejansko revidiranje dejstev nakupa, ampak zadostitvi političnim apatitom Levice, ki je svoj predvolilni kapital gradila na nasprotovanju omenjenemu nakupu in vsem ostalim nakupom, s katerimi je prejšnja vlada nameravala izboljšati obrambne zmogljivosti države.
Po nekaj mesecih vlade se v državnem zboru pojavi državni sekretar Damir Črnčec, ki meni nič tebi nič napove povečanje izdatkov za obrambo na 1,44 odstotka državnega proračuna. Obrambni minister približno isti čas napove, da Slovenija s tem signalizira podobo kredibilnega mednarodnega partnerja. Dvig izdatkov je sicer manjši od naših državnih zavez do zveze Nato. Zavezniki so namreč že pred časom sklenili, da bodo Natove članice k skupni varnosti prispevale 2 odstotka državnih proračunov. Resnici na ljubo se večina držav tega ni držala. Šlo je za zgodovinsko zmoto, njene cene so se začele zavedati šele danes. Slovenija je bila ena izmed neslavnih prvakinj zanemarjanja obrambnih zmogljivosti, to zanemarjanje pa je poganjala prav trenutna oblast, ki sedaj slovensko vojsko “rešuje”.
Spomnimo le na nakup transportnega letala C-27J Spartan. Nakupu sta nasprotovala tako predsednik propadle LMŠ Marjan Šarec kot tudi njegov poslanec Rudi Medved. Hvalabogu s politikantstvom nista uspela, dobava letala je namreč načrtovana v letošnjem letu. Romunska letala istega tipa sta letos pomagala pri gašenju požarov na Krasu. Slovenija tako v prihodnje ob takšnih situacijah ne bo potrebovala mednarodne pomoči kot nekakšna država nerazvitega sveta, ampak bo imela svoje kapacitete tako za nujni transport opreme kot za gašenje uničujočih požarov.
Potem lahko spomnimo na nakup “Oshkoshev”, terenskih vozil, ki jih je kupila vlada Marjana Šarca, s katerim je hotela nadomestiti iztrošene Humerje, posel pa izpeljala vlada Janeza Janše, čemur je sledilo otroško cepetanje stranke Levica, Šarec pa je ob tem stal ob strani in privoščljivo poslušal napadanje Janševe vlade za nakup, ki ga je opravil sam v imenu politične kohezivnosti koalicije KUL.
Cena Levice v vladi: 70 milijonov evrov
Obrambni minister Tonin je pred odhodom podpisal pogodbo za nakup oklepnikov Boxer, ki jih vojska nujno potrebuje za formacijo srednje bataljonske skupine, gre namreč za zavezo zvezi Nato. Nova oblast je napovedala revizijo in nato odpoved nakupa, ker so že vnaprej vedeli, kakšen bo rezultat revizije dejstev po konceptu: toliko slabše za dejstva, če se ne skladajo z naši interpretacijo realnosti. Sledila je odpoved nakupa oklepnikov, zaradi česar bo Slovenija plačala 70 milijonov evrov pogodbeni kazni. Razlog za odpoved nakupa je iskati v stranki Levica. Ta bi v primeru izpeljave nakupa izgubila ves politični kapital, ki si ga je nagrabila s pljuvanjem po Boxerjih. Zakaj točno se je na koncu izbralo poljske Rosomake, pa je verjetno potrebno vprašati državnega sekretarja Damirja Črnčeca. Je bil posredi kak osebni interes? Provizija? Odgovorov od policije, dokler jo vodi Lindav, notranje ministrstvo pa Bobnarjeva, ni pričakovati. Pričakovati jih ni niti od tožilstva in sodstva, saj so že v osnovi deplasirana.
Tako smo prispeli do današnjega dne, ko se duo Črnčec-Šarec Sloveniji predstavljata kot rešitelja vojske na podlagi napovedi, da se bodo izdatki za vojsko povečali. Svoj del bo pobrala administracija, nekaj se bo povečalo za področje plačnih izdatkov, nekaj za mednarodne misije, del pa tudi za investicije. Ravno na slednjem področju je Slovenija povsem bosa. Črnčec napoveduje še izdatke, ki sicer še niso zajeti v predlogu proračuna, za zračno obrambo, ki je domala neobstoječa. Posli se bodo ob izdatni medijski podpori izpeljali “drugače”, na oblasti so namreč “tapravi”.
Gal Kovač