“Zadnje mesece pred koncem mandata opozicija navadno ne vlaga interpelacij, ampak se osredotoči na predstavitev programa za naprej in skuša dokazati, da je boljša alternativa od vlade,” je v odzivu na vložitev interpelacij zoper ministrico za izobraževanje Simono Kustec in pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča poudaril premier Janez Janša.
Vse odkar je Marjan Šarec tik pred začetkom zdravstvene krize odstopil in je prisegla nova vlada Janeza Janše, smo priča serijskim interpelacijam in celo poskusu zamenjave predsednika vlade. Čeprav so prihodnje leto spomladi napovedane redne državnozborske volitve, so v opoziciji vložili dve interpelaciji, medtem ko o programih strank koalicije KUL, s katerimi bi skušali prepričati volivce, da bodo več storili za njihovo blaginjo od trenutne koalicije, ni znanega prav ničesar. Kot vedno, bodo državljani tudi tokrat poslušali le “antijanša” retoriko. Ravno tako opozicija ne sodeluje pri reševanju epidemiološke krize. Najvišji možni skupni imenovalec opozicije je torej vlaganje interpelacij in ne soočenje z epidemijo ali reševanje kompleksnih problemov, s katerimi se mora ukvarjati vlada.
Ostane jim le rušenje in ekstremizem
Stranke KUL po besedah Janše vlagajo interpelacije kot nadomestek za propadli poskus podpisa pogodbe o sodelovanju, ki jo je neuspešno predlagala stranka LMŠ, katere predsednik je nekdanji premier Marjan Šarec. “Skregali so kot vlada, niso se sposobni dogovoriti niti za pogodbeno sodelovanje kot opozicija. Ostane jim le rušenje in ekstremizem,” je dodal.
V času vlade Marjana Šarca ni bilo narejenega praktično nič. Ker pa so nekdanji koalicijski partnerji ukvarjali bolj sam s sabo, ne čudi, da je kaj kmalu počilo. Povezovalni element “samo, da ni Janša” ni vzdržal dolgo, kar je vodilo do situacije, da se je Šarec odločil, da preseneti koalicijske partnerje in napove odstop. Ker pa se so kljub nagajanju in vrsti pritiskov zbrali partnerji, ki so se odločili za formiranje vlade pod vodstvom Janeza Janše, so Šarčeve sanje o razpisu novih volitev padle v vodo. Če so v drugih evropskih državah politični tekmeci zmogli povezovalno retoriko v boju z epidemijo novega koronavirusa, je bila pri nas zgodba povsem drugačna. Priča smo bili namreč serijskim interpelacijam, ki so padle v vode. Prav tako jim ni uspelo premierja Janše zamenjati z nekdanjim predsednikom stranke DeSUS Karlom Erjavcem.
Namesto da bi celotna opozicija sprejela ponujeno roko sodelovanja in pripomogla pri oblikovanju protikoronskih zakonodajnih paketov, ki so bili namenjeni blaženju posledic epidemije, se je raje ukvarjala s političnim bojem. Tako smo bili priča podpiranju protestov, kjer se je grozilo s smrtjo, medijskim napadom, interpelacijam, skratka z ravnanji, ki nimajo nikakršne koristi za državljanke in državljane Republike Slovenije. Kaže, da nič drugače ne bo niti v času pred volitvami, saj je del opozicije vnovič napovedal interpelacijo. “Če je najvišji možni skupni imenovalec opozicije to, kako vložiti neko interpelacijo, kako bi se torej soočili z epidemijo, s kompleksnimi problemi, s katerimi se mora ukvarjati vlada,” je komentiral Janša.
Nina Žoher