Odrezana glava komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita v slovenski javnosti še vedno buri duhove, storilcu pa celo grozi večletna zaporna kazen. Hudomušno ga je v bran vzel nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti.
Simoniti je o obglavljenem diktatorju povedal sledeče: “Za mene, ki se s kulturo ukvarjam, ni šlo za nič drugega kot en odličen umetniški performans, ki je odstranil glavo, ki je odstranila zlo, ki je bdelo nad mestom. Človek, ki je to storil, je s to gesto osvobodil ljudi in mesto.”
Dober odgovor častilcem genocidnega morilca na @SpletnaMladina: https://t.co/IlUdEDL8mF pic.twitter.com/IjBocosUw9
— Janez Janša (@JJansaSDS) December 16, 2025
Če je požig križa v Strunjanu “umetnost”
Simoniti je imel seveda v mislih pretekle dogodke čistega levičarskega vandalizma, ko se je skrunilo sakralne objekte in se vandalizem opravičevalo s tem, da gre za umetniško instalacijo.
Spomnimo le na škandal skrunitve križa v Strunjanu. Kipar Dean Verzel in fotograf Goran Bertok sta teden dni po veliki noči leta 2002 zažgala križ in zatrdila, da sta v umetniške namene želela posneti fotografije. Mladina je takrat pisala hvalnice umetnikoma in trdila, da sta bila “skorajda križana, medtem ko jima v galerijah v Italiji na široko odpirajo vrata.” Zažig pa ni bil le simbolen, saj je nastala materialna škoda v višini približno 300 tisoč tedanjih slovenskih tolarjev.
Fotograf Bertok je takrat v svojem odzivu dejal, da sam s križem nima nič in da tudi krščen ni bil. Spraševal se je, kaj ima križ z njim, saj mora cerkveno zvonjenje poslušati vsak dan, glede na to, da je naša država prepredena s cerkvami. Zatrdil je, da čeprav vera predstavlja stvar intime, Cerkev z zvonjenjem navzven sporoča svoja religiozna dejanja. Verzel pa je povedal, da sta se skupaj z Bertokom na “projekt” pripravljala šest mesecev in v te namene opravila več eksperimentov. Sam zagovarja prepričanje, da bi tudi v primeru, če bi kdo križ vrgel v prepad in ga pri tem podrl, šlo za umetnost, če bi bil to njegov namen. Nihče s strani takratnega levega političnega vrha – ne predsednik vlade Janez Drnovšek ne takratni predsednik republike Milan Kučan – se nad tem nista javno zgražala.
Sledila je še akcija Sveti Križ 2
Levičarskemu aktivistu pa še ni bilo dovolj. Križ sta zažgala še na deseto obletnico prve “akcije”. Verzel je namreč 10. maja 2013 izpeljal umetniški projekt Sveti križ 2, in to natanko deset let po tem, ko sta s fotografom Goranom Bertokom izvedla prvi požig. Po prvem požigu so nato leta 2011 Strunjančani in verniki strunjanski betonski križ temeljito obnovili in naredili kamnitega, zato je Vezrel v drugem poskusu zažgal le oblogo. Kamniti križ so ovili z aluminijasto folijo in posebno zaščito iz steklene volne. Čez vse to je postavil snov, ki jo je potem zanetil.
Obglavljeni Tito je prej umetniška instalacija kot pa goreči križ
Čeprav križ ni uvrščen med spomenike kulturne dediščine, se nahaja v Krajinskem parku Strunjan, ki skriva številne zaklade naravne in kulturne dediščine, hkrati pa je med verniki v Strunjanu in drugod po Primorju predstavljal pomemben duhovni objekt. Zemljišče in križ sta last občine Piran. Križ kljub temu, da ni spomenik predstavlja etnološko in kulturno dediščino in je sestavni del kulturne krajine in krajinskega parka. Mornarji in ribiči so ga po zaobljubi na tem mestu prvič postavili že leta 1600, da bi jih varoval na morju.
Brez dvoma si Verzel in Bertok takšne “umetniške instalacije” ne bi upala izvesti v povezavi s simboli islama. Krščanstvo je pač lahka tarča.
Pri tem je treba opozoriti, da razlike vendarle obstajajo: sakralni objekt ne predstavlja tiranskih režimov, temveč človekovo osebno soočenje s transcendentalnim, hkrati pa tisočletno tradicijo, ki je oblikovala narod. Spomenik Josipa Broza Tita, krvoločnega diktatorja, ki se je podpisoval pod eksekucije in mučenja nedolžnih, pa – kot je pravilno ugotovil Simoniti – predstavlja personifikacijo zla. Obglavljanje zla je zato precej lažje razumeti kot umetniški performans kot pa napad na spomenik, namenjen duhovnosti.
Kakšne so bile posledice za požigalca?
Ob tem pa gre opozoriti, da levičarski politiki, aktivisti, akademiki in novinarji Miroslavu Pačniku, ki je spomeniku komunističnega diktatorja odžagal glavo, že žugajo z “večletnim zaporom”. Pri tem se je vredno vprašati kakšen je bil izid požiga strunjanskega svetega križa.
Tako prvič kot drugič je bila vložena kazenska ovadba, a sta bila aktivista na sodišču oproščena. Tožilstvo je namreč ugotovilo, da ni bil podan utemeljen sum, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje. Verzelu je sicer bil za kurjenje v krajinskem parku izdan prekršek, oz. mandatna kazen v višini 62,60 evra. Spomnimo, slovenski kazenski zakonik določa, da se razpihovanja verskega sovraštva kaznuje z do dveh let zaporne kazni, osramotitev, skrunitev ali poškodovanje verskih simbolov pa z do treh let zapora.
I. K.