Po skoraj štirih letih obsežne vojne v Ukrajini so se v začetku tedna pojavili prvi oprijemljivi obrisi morebitnega mirovnega dogovora. Zahodni voditelji so po pogovorih v Berlinu govorili o “pomembnem napredku”, ameriška stran pa je prvič konkretno nakazala pripravljenost ponuditi Ukrajini varnostna jamstva po zgledu 5. člena Severnoatlantske pogodbe. Gre za prelomni trenutek v pogajanjih, saj Kijev že vse od začetka vztraja, da brez trdnih varnostnih zagotovil ni mogoče razpravljati o usodi zasedenih ozemelj.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je novo ameriško ponudbo ocenil kot spodbudno. Po dveh dneh pogovorov z odposlanci Donalda Trumpa v Berlinu je dejal, da so predlogi »kar dobri«, hkrati pa poudaril, da gre šele za prvi osnutek. Tudi Trump je javno izrazil optimizem in dejal, da so ZDA in Ukrajina miru bližje kot kadarkoli prej. Kljub temu Zelenski ni skrival zadržkov: številna ključna vprašanja ostajajo odprta, med njimi predvsem usoda spornih ozemelj v Donbasu, ki so večinoma pod rusko okupacijo, ter vprašanje, ali bo Moskva sploh pripravljena sprejeti kakršen koli dogovor.
Nemški kancler Friedrich Merz, je predlagana ameriška varnostna jamstva je označil za »izjemna«, tako v pravnem kot v materialnem smislu, in dodal, da je prvič po letu 2022 mogoče resno govoriti o premirju. Po njegovih besedah je zdaj odločitev v celoti na strani Rusije, ali bo do božiča mogoče doseči prekinitev ognja. Merz je posebej izpostavil dejstvo, da sta tako Evropa kot Združene države pripravljene sodelovati pri zagotavljanju varnosti Ukrajine, in spomnil na pomen 5. člena Nata, ki napad na eno članico obravnava kot napad na vse.
Prav ta element – jamstva, primerljiva z 5. členom – predstavlja osrednjo novost v pogajanjih. Ruski predsednik Vladimir Putin je članstvo Ukrajine v Natu doslej odločno zavračal, Trump pa je še v začetku leta izključeval kakršno koli vlogo ameriških vojakov v mirovnih misijah. Kljub temu se je v zadnjih dneh razpoloženje med pogajalci očitno spremenilo. Po Merzovih besedah so se ZDA k takšnim jamstvom zavezale politično, v perspektivi pa tudi pravno, kar bi lahko pomenilo dolgoročno spremembo ameriškega pristopa.
Zelenski je ob tem prvič nakazal, da bi bila rešitev konflikta lahko dosegljiva. Poudaril je, da Ukrajina pred kakršnimi koli premiki na bojišču potrebuje popolnoma jasen odgovor na vprašanje varnosti v prihodnosti. Dejstvo, da ZDA razmišljajo o jamstvih po njegovih besedah predstavlja konkreten napredek.
Podporo pogajanjem je v skupni izjavi izrazila tudi širša skupina evropskih držav, med njimi Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Poljska in nordijske države, skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antóniem Costo. V izjavi so zapisali, da so ZDA skupaj z evropskimi partnerji zavezane zagotavljanju prihodnje varnosti Ukrajine ter njeni gospodarski obnovi. Predvidena je tudi dolgoročna podpora ukrajinski vojski, ki naj bi v mirnodobnem času ohranila približno 800.000 pripadnikov, sposobnih učinkovitega odvračanja in obrambe.
Vzpostavitev večnacionalnih sil za vzdrževanje miru v Ukrajini
Del mirovnega načrta predvideva tudi vzpostavitev evropsko vodene večnacionalne sile za Ukrajino, ki bi jo podpirale ZDA. Njene naloge naj bi vključevale varovanje zračnega prostora, prisotnost na morju ter krepitev ukrajinskih oboroženih sil, tudi z delovanjem na ozemlju Ukrajine. Poleg tega bi ZDA prevzele odgovornost za mehanizem nadzora premirja in sistem zgodnjega opozarjanja ob morebitnih prihodnjih napadih. V primeru nove ruske agresije bi obstajala pravno zavezujoča obveznost ukrepanja, ki bi lahko vključevala tudi uporabo oborožene sile ter obveščevalno in logistično podporo.
Vprašanje ozemelj ostaja najobčutljivejše. Evropski voditelji so poudarili, da bo morebitna odločitev o odstopu ozemlja v rokah ukrajinskega predsednika, po potrebi tudi ob posvetovanju z državljani. Zelenski je odkrito priznal, da stališča glede tega vprašanja za zdaj ostajajo različna, kar nakazuje, da bodo prav pogajanja o Donbasu in drugih zasedenih območjih najtrši del prihodnjih razprav.
Kljub zaznanemu napredku pa v evropskih prestolnicah ostaja precej dvomov. Nekateri diplomati zasebno opozarjajo, da je težko zaupati Beli hiši, drugi menijo, da varnostna jamstva brez formalnega članstva v Natu ne bodo imela zadostne teže in bi lahko Rusijo celo spodbudila k preizkušanju njihove verodostojnosti. Dodatno nezaupanje je povzročila najnovejša ameriška nacionalna varnostna strategija, ki Evropo opisuje kot propadajočo civilizacijo, ter Trumpove javne izjave, v katerih je evropske voditelje označil za šibke.
V ozadju mirovnih pogovorov potekajo tudi zapletene finančne razprave znotraj Evropske unije. Države članice se še vedno ne morejo dogovoriti o uporabi več kot 200 milijard evrov zamrznjenega ruskega državnega premoženja za posojilo Ukrajini.
Berlinski pogovori tako pomenijo pomemben, a še zdaleč ne dokončen premik. Na mizi so prvič konkretna varnostna jamstva, ki bi lahko zadovoljila ključne zahteve Ukrajine, hkrati pa ostaja odprto vprašanje, ali bo Rusija na takšno ponudbo sploh pripravljena pristati.
A. G.