Izraelski varnostni kabinet je v noči s četrtka na petek potrdil predlog premierja Benjamina Netanjahuja za vojaški prevzem mesta Gaza, kot je sporočil urad premierja. Odločitev poudarja Izraelovo neomajno zavezanost k zagotavljanju varnosti svojih državljanov in odpravljanju stalne grožnje, ki jo predstavlja Hamas.
Sprejeti načrt temelji na petih ključnih načelih za končanje vojne: razorožitev Hamasa, vrnitev vseh talcev, demilitarizacija Gaze, vzdrževanje izraelskega varnostnega nadzora in vzpostavitev civilne uprave, ki izključuje Hamas in Palestinsko oblast.
Odločitev se osredotoča na mesto Gaza, kjer živi približno 800 tisoč Palestincev, in ne na celotno območje Gaze, kot je Netanjahu sprva javno nakazal. Po poročanju spletne strani Ynet je bil izraz “prevzem” uporabljen namesto “okupacija” zaradi pravnih razlik, povezanih z odgovornostjo Izraela za civilne zadeve. Visoki izraelski uradnik je za The Times of Israel pojasnil, da bo civilno prebivalstvo evakuirano proti jugu do 7. oktobra 2025, kar sovpada z drugo obletnico napada Hamasa na Izrael leta 2023.
Izrael trenutno nadzoruje 75 odstotkov ozemlja Gaze, preostali del, vključno z mestom Gaza in begunskimi taborišči, pa ostaja pod vplivom Hamasa. Operacija naj bi ciljala na preostale pripadnike Hamasa, pri čemer Izrael obljublja humanitarno pomoč civilistom zunaj bojnih območij. Ameriški veleposlanik Mike Huckabee je napovedal razširitev distribucijskih točk humanitarne fundacije za Gazo s treh na 16, ki bodo delovale neprekinjeno.

Načrt je naletel na nasprotovanje nekaterih vojaških voditeljev, vključno z načelnikom generalštaba Eyalom Zamirjem, ki je opozoril na tveganja za življenja talcev in možnost humanitarne krize. Družine talcev so prav tako izrazile zaskrbljenost in organizirale proteste v Tel Avivu, saj menijo, da bi vojaška operacija lahko ogrozila varnost njihovih bližnjih. Po podatkih izraelskih virov je od 50 preostalih talcev približno 20 še živih.
Hamas je zagrozil z usmrtitvijo talcev, če se izraelske sile približajo njihovim položajem, kar je že privedlo do smrti šestih talcev v Rafi avgusta lani. Po drugi strani Netanjahu trdi, da je vojaški pritisk nujen za preprečitev krepitve Hamasa, medtem ko nekateri ministri, kot je Itamar Ben Gvir, nasprotujejo nadaljnjim pogajanjem s Hamasom.

Odločitev kabineta odpira vprašanja o prihodnosti Gaze, saj Netanjahu zavrača vlogo Palestinske uprave, kar lahko oteži vzpostavitev alternativne uprave. Nekateri opazovalci menijo, da so bile prejšnje napovedi o širši operaciji morda del pogajalske strategije za pritisk na Hamas, poroča The Israel Times.
A. H.
