Vlada Republike Slovenije je v začetku decembra sprejela načrt sproščanja ali zaostrovanja ukrepov. Ta načrt je bil potem glede na razvoj situacije na začetku januarja noveliran in ta načrt je splošno znan, večkrat je bil tudi predstavljen. Vsi ukrepi, ki jih vlada sprejema so tako predvidljivi. Tudi markerji za sproščanje ukrepov po posamičnih statističnih regijah so bili v tem času javno predstavljeni, objavljeni, sproti se vnašajo novi podatki, tako da tudi glede regijske situacije praktično ni nikakršnih neznank, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik vlade Janez Janša.
“V javnosti se večkrat pojavljajo dileme glede splošnih pogojev na nacionalni ravni, ki jih je potrebno izpolniti za to, da se sploh preide na sproščanje na regijski ravni. V zadnjem času se je tak pomislek pojavljal v zvezi s koroško regijo, ki je hvala Bogu, po tem, ko je imela na začetku drugega vala veliko število okužb, zdaj bistveno boljša od slovenskega oziroma nacionalnega povprečja in bi že izpolnjevala pogoje za sproščanje ukrepov, ki so predvideni v oranžni fazi, če bi seveda cela država izpolnila pogoje za to, da preidemo v oranžno fazo,” je izpostavil premier Janez Janša in opozoril vse, ki se sprašujejo, kakšni ukrepi bodo veljali v prihodnje, da naj spremljajo podatke, infografike na vladnih spletnih straneh in z malo truda se da vnaprej ugotoviti, kakšni ukrepi bodo veljali v kakšni regiji v naslednjem tednu glede na trende, ki se obetajo.
Po besedah Janše žal splošna epidemiološka situacija v državi ni dobra. “Zelo bi bili veseli, če bi bila cela država takšna, kot je trenutno Koroška, kar se tiče okužb, ali pa celo boljša. Iz tega razloga mora vlada vedno, ko odloča o sproščanju oziroma zaostrovanju ukrepov, poleg statične slike na presečni dan, ki je vedno torek v tednu, upoštevati tudi trende. Veliko je bilo vprašanj, še posebej glede na odločitve pri odpiranju šol v smislu zakaj, če gre samo za nekaj okužb preko meje ali do meje, se ne uporablja nek kriterij tolerance.” Ta kriterij se lahko po besedah Janše uporablja v primerih, če so splošni trendi pozitivni oziroma so dobri in gredo v smer zmanjševanja okužb tako na nacionalni ravni kot tudi v posamičnih regijah. V primeru, da takšni trendi niso dobri, če smo priča poslabševanju, torej večanju števila okužb ali pa stagnaciji, potem seveda nima smisla upoštevati neko visoko odstopanje od zemljevida. “V tem primeru bomo namreč kmalu v kaosu in to je zadnje, kar si vsi skupaj želimo,” je poudaril Janša.
V nadaljevanju je premier pojasnil, da se z naslednjim tednom dodatno omogoča varstvo otrok prve triade v šolah vključno z organizacijo pouka na daljavo v tistih regijah, ki so še vedno črne in kjer pouka za te otroke ne more potekati v šoli. Ta izjema tako velja za vse primere, kjer sta oba starša, ali če gre za enostarševsko družino, pač eden, zaposlena v dejavnosti kritične infrastrukture, v vzgoji in izobraževanju, v policiji in v Slovenski vojski. “Te dejavnosti, ki so kritične, ki morajo nemoteno potekati tudi v času epidemije, lahko tečejo in je v primerih, ko si družina ne more drugače zagotoviti varstva otrok ali pomoči pri šolanju na daljavo, je to omogočeno v celi državi, tudi tam, kjer sicer šolanje prve triade kot tudi splošno otroško varstvo v vrtcih sicer ne poteka.”
V ponedeljek bo možen tudi pouk prve tirade ob vzporednem testiranju
Nekaj je bilo dilem tudi v zvezi s ponedeljkom kot dnevom obvezanega testiranja vseh, ki bodo otroke učili v razredih. “Ko je Vlada v sredo obravnavala to situacijo, ni imela na voljo vseh elementov za dokončno odločitev o tem, ali je možno v ponedeljek hkrati izvesti tako pouk kot tudi testiranje.” Janša je poudaril, da je pri razrešitvi te dileme pomagalo društvo ravnateljev, ki je izvedlo anketo v teh regijah. Več kot 80 odstotkov šol se je v tej anketi odzvalo pozitivno v tem smislu, da so sposobne isti dan, paralelno izvesti tako pouk kot tudi ponovno testiranje zaposlenih oziroma učiteljev. Na tej podlagi bo tako odlok danes spremenjen tako, da bo v ponedeljek možen tudi pouk prve tirade ob vzporednem testiranju. Janša je povedal, da so apelirali tudi že na vse izvajalce testiranja, da se v povezavi z ravnatelji in lokalnimi skupnostmi oziroma župani dogovorijo za najprimernejši način, da bo možno oboje. “Zavedamo se, da povsod to verjetno ne bo mogoče in tam bo pač ta dan potrebno izvajati pouk na daljavo. Računamo pa, da bo v veliki večini to vseeno možno. Tam, kjer se lahko organizirajo, da testiranje lahko poteka dan prej, se pravi v nedeljo, bo tudi ta test veljal. Na ta način v večini države še vedno pridobimo še en šolski dan z otroci prve triade v šolah.”
V Sloveniji pričakujemo, da bomo precepljenost dosegli do poletja
Glede vprašanj glede cepljenja in cepiv je Janša poudaril, da je bilo v Slovenijo doslej dobavljenih nekaj več kot 76 tisoč odmerkov cepiva. Velika večina ga je bilo uporabljenega. V tem zadnjem valu predvsem za drugi odmerek cepiva pri najbolj ranljivih kategorijah. Za naslednji mesec od cepiv, ki so že odobrena (gre predvsem za BioNTech-Pfizer in Moderna), imamo končne napovedi za dobavo preko 110 tisoč odmerkov do konca februarja, pravi Janša. Še posebej BioNtech-Pfizer bo v februarju praktično iz tedna v teden povečeval število dobavljenih odmerkov, kar je dober podatek glede na nekatere drugačne, slabše informacije, ki smo jih bili deležni v preteklih tednih. Tudi Moderna zagotavlja zanesljivo dobavo vseh teh količin.
Janša navaja, da je odprta dobava v februarju, torej količina, ki je napovedana s strani AstraZenece. “Ta količina za Slovenijo predstavlja okoli 80 tisoč odmerkov in je pod vprašajem, tudi zaradi tega, ker danes Evropska zdravstvena agencija odloča o odobritvi. Sama odobritev še ne bo dokončno zagotovilo glede teh dobav, zato v našem načrtu cepljenja zaenkrat za februar 100-odstotno računamo na dobave proizvajalcev, kjer so cepiva že odobrena in že cepimo z njimi.” Vse, kar bo po besedah Janše prišlo s strani AstraZenece bomo vključili dodatno. Premier je povedal, da dobra novica prihaja tudi glede cepiv proizvajalca Johnson & Johnson, ki so v zadnji fazi testiranja in je možno pričakovati, da bo nekje v naslednjih tednih Evropska zdravstvena agencija prejela tudi uradno zahtevo za presojo in odobritev. Teh cepiv je Evropska komisija namreč naročila nekaj sto milijonov in ob odobritvi bo to lahko bistveno popravilo tudi količine v našem načrtu cepljenja. “V Sloveniji še vedno pričakujemo, da bomo precepljenost dosegli do poletja,” je poudaril. To pričakujemo tudi v primeru, če bi zgolj ti dve podjetji, ki že imata odobrena cepiva, dobavili obljubljene količine, bi se lahko temu odstotku zelo približali. Slovenija je v prvem polletju namreč naročila največ cepiv proizvajalca Pfizer.
“Ker je večina teh napovedi že zagotovljenih dobav cepiv koncentrirana na drugi kvartal, torej na mesece od marca naprej, pomeni, da ne moremo realno računati, da bo precepljenost v prvem tromesečju bistveno vplivala na zaustavljanje epidemije.” Po besedah Janše je iz tega razloga potrebno, da v tem času skrbno upoštevamo vse preventivne ukrepe in omejimo stike na minimum. Janša je opozoril, da imamo v Sloveniji razširjeno angleško različico virusa, ki je bolj nalezljiva. Uradno potrjeno prisotnost imamo že od decembra dalje. Sodeč po informacijah iz drugih držav, so striktni ukrepi še toliko bolj nujni. Povsod po EU v naslednjih tednih ne pričakujemo sproščanja ali izboljšanja stanja. Najbolj je trenutno na udaru Portugalska. “V naslednjih tednih kakega velikega izboljšanja v Evropi žal ne moremo pričakovati, lahko pa po besedah Janše skupaj prispevamo k temu, da bo trend padanja okužb in vseh ostalih posledic v Sloveniji vseeno, kljub prisotnosti angleške verzije virusa takšen, da bodo krivulje šle navzdol ter da zmogljivosti našega zdravstvenega sistema ne bodo presežne in da bomo primorani zaradi tega plačevati ceno epidemije tudi v smislu kolateralne dodatne škode.”
Janša pozval k sodelovanju
Janša je pozval k sodelovanju. Še posebej na lokalni ravni, saj se da tam narediti veliko, da se ukrepi spoštujejo in da se nadzira samo spoštovanje ukrepov. Civilna zaščita ima namreč tukaj določene pristojnosti. Regijski zemljevid sproščanja bo po besedah Janše mogoče enkrat v prihodnosti dodelan tudi do nivoja občin. “Režim sproščanja oziroma zaostrovanja bo deloma odvisen tudi od tega, kako se bo lokalna skupnost organizirala za to, da bomo ta čas, ko so ukrepi dejansko potrebni, preživeli brez nekih dodatnih zaostritev. Torej samo na podlagi tega, da ukrepe, ki že veljajo, striktno izvajamo in nadzorujemo.” Na koncu se bo to po besedah Janše odražalo tudi na hitrejši ali počasnejši normalizaciji javnega življenja v posamičnih regijah ali celo občinah.
V nadaljevanju je k sodelovanju pozval tudi medije, namreč če se vsi ukrepi pričakujejo z negativne smeri, to ne prispeva k zaustavljanju epidemije. “Z ukrepi smo tako ali drugače vsi prizadeti. Resnica pa je hkrati tudi taka, da če vsi sodelujemo, se bo virus širil počasneje in ga bomo ustavili in ukrepi enostavno ne bodo potrebni.” Glede na to, da vemo, da bodo prihodnji tedni izjemno zahtevni, da lahko zaradi angleške verzije virusa praktično govorimo o tretjem valu, ki je povsod po Evropi in tudi pri nas, je Janša poudaril naslednje: “Večje kot bo sodelovanje, večja bo naša soodgovornost ali pa zavedanje te soodgovornosti, večja bo naša potrpežljivost, bolj bomo lahko veljavnost teh ukrepov, ki jih nihče ne mara, skrajšali,” je bil jasen.
Predsednik vlade se je v nadaljevanju odzval tudi na objave v nekaterih medijih, da naj bi vlada včeraj blokirala soglasje za univerzitetni študij, “To ni res. Vlada te točke ni obravnavala. Ministrstvo za izobraževanje je gradivo poslalo nekaj dni nazaj. Gre za strateške odločitve in nima smisla, da se teh odločitev lotevamo tako, kot so se jih naši predhodniki in so ustvarili na tisoče mladih brez možnosti zaposlitve tako v Sloveniji kot v okviru skupnega evropskega trga. Nič nam ne pomaga, če v resolucije in evropske zaveze pišemo, da bomo postali digitalni, zeleni, napredni, inovativni, če potem na naše šole teh profilov ne vpisujemo toliko, kot bi jih potrebovali,” je povedal. “Lahko stokrat prisežemo, kako bomo resno vzeli izzive 4. industrijske revolucije, umetne inteligence in digitalizacije, a če potem ne omogočimo zadostnemu številu mladih, da se vpišejo na računalništvo informatiko, ključne poklice prihodnosti, to ne pomaga,” je dejal premier in nadaljeval, da je razrez vpisov za visoko in univerzitetno šolanje eden od temeljnih strateških razvojnih dokumentov države. “Ali je predlog, ki ga je ministrstvo za izobraževanje poslalo z zamudo dober ali slab, ne vemo, niti ni bilo mogoče v tem času opraviti obravnave na pristojnem odboru vlade in ne govorimo o ocenah in odločitvah, temveč, ad je potreben odgovoren pristop. Ministrici sem naročil, da razišče, zakaj je prišlo do zamude, ministrstvu za delo pa smo naložili naj do naslednjega tedna predstavi potrebe slovenskega gospodarstva, javnega sektorja in države to takšne po posamičnih profilih in vlada bo vse te elemente upoštevala.”
“Vpisna mesta na javnih fakultetah niso neka zbirka želja tistih, ki te fakultete vodijo, ampak gre za strateški razvojni dokument države, ki ga je treba jemati resno, in v vseh mandatih vlade, kjer sem vlado vodil, smo to tudi naredili. V mandatu 2004-2008 smo popravili nesorazmerja, kakšen je trenuten predlog, pa bo vlada pogledala naslednji teden in bo to tudi z vso resnostjo obravnavala.” Za vse tiste ki pravijo, da je rok za objavo tega dokumenta 1. februar, pa velja, da bi se morali vprašati, zakaj tega predloga niso izdelali prej. “Vsekakor pa gre za eno najpomembnejših odločitev vlade, kar se tiče strategije razvoja za naprej in vlada bo svojo odgovornost opravila tako kot se to spodobi,” je zaključil premier Janša.
V nadaljevanju je predsednik vlade odgovarjal tudi na novinarska vprašanja.
Kar se tiče načrtov cepljenja je premier dejal, da dejanski načrt cepljenja vedno vsebuje samo cepiva, ki so že odobrena in kjer ni zapletov, v tem konkretnem primeru gre za BionTech Pfizer in Moderno. “Tudi vsa navodila, ki gredo naprej izhajajo iz števila nabav,” je dejal premier. Prav tako je povedal, da je količina dobav cepiv AstraZeneca bistveno manjša kot napovedana, “in tudi te količino ne jemljemo kot dejstvo, ali bo to držalo ali ne, ne vemo, in s tem 100 odstotno tudi ne računamo.” “Velike težave bodo na relaciji med EK in EU in tem proizvajalcem tudi v prihodnje, če vsaj te zadnje količine ne bodo dobavljene,” je ocenil premier. Prav tako je dodal, da se za cepiva tega proizvajalca dobiva takšne in drugačne ponudbe v smislu nabav mimo evropskega naročila. “Nekaj se dogaja, kar nam ni všeč, in na to je Evropska komisija opozorila. Pripravljajo se administrativni ukrepi, ker ima to podjetje tovarne na evropskih tleh, in vsaj del tega zapleta bo rešen,” je še dodal predsednik vlade. Prav tako je izrazil mnenje, da gre za prvo polletje bolj resno računati na proizvajalca cepiv Johnson in Johnson. “Sprožene so tudi iniciative, da če se bo zaplet z AstraZeneca nadaljeval, da se bo povečalo dobave nekaterih drugih proizvajalcev, a kot rečeno, Slovenija trdno računa, kar se februarja tiče, na 110 tisoč odmerkov, od obeh proizvajalcev, ki nam že dobavljajo, vse kar bo več, bomo dodatno vključili v naš program,” je še dejal premier.
Predsednik vlade je dejal, da kar se ukrepov tiče, je vse navedeno v načrtu sproščanja in vlada se bo tega držala. “Zadnji teden trendi glede okužb niso bili dobri, boljši so bili trendi sproščanje kapacitet v bolnišnicah. Nastal je minimalen manevrski prostor, bo pa vlada naslednjo sredo preučila trende in se odločila, ali je treba načrt morda spreminjati. Kar je novost glede na čas, ko smo načrt sprejemali, je dejstvo, da takrat nismo imeli resnega suma prisotnosti angleške verzije virusa, in to je dejstvo, ki lahko spremeni situacij in lahko spremeni to, da bomo načrt sproščanja ukrepov spremenili, ni pa to za pričakovati v naslednjih dneh,” je poudaril.
Poslanci DeSUS se morajo do srede naslednjega tedna odločiti
Odgovoril je tudi na vprašanja v zvezi z imenovanjem novega ministra za zdravje. “Ne vem, od kod špekulacije o prenosu začasnega opravljanja te funkcije , ker te možnosti ni,” je dejal predsednik vlade. “Res je, da se je koalicija takrat, ko je sredi najhujšega vala epidemije minister iz Desus Tomaž Gantar odstopil, posvetovala, kdo bo začasno opravljal to funkcijo in ali je smiselno takoj predlagati novega kandidata in takrat je bilo tudi v igri ime ministra za obrambo Mateja Tonina, a smo se skupaj odločili, ad je najbolj smiselno, da funkcijo začasno prevzamem sam in da ministra za to mesto predlagamo takoj, ko se razreši situacija, ki je nastala po odločitvi Sveta stranke Desus za izstop iz koalicije. Glede na to, da razmerje sil in podporo vladi ne odločajo organi posamičnih strank, ampak poslanci v parlamentu in da situacija glede statusa ali pozicije poslanske skupine DeSUS in vseh njihovih poslancev zaenkrat še ni jasna, je to glavni razlog, da še nisem predlagal novega ministra/ ministrice za zdravje, kajti želimo to rešiti z enim korakom,” je povedal premier. “Če poslanska skupina DeSUS večinsko ne podpira več vlade, potem je v zraku tudi ministrstvo za kmetijstvo, ki po koalicijski pogodbi pripada tej stranki oziroma poslanski skupini. Minister in poslanci DeSUS se morajo do srede naslednjega tedna odločiti, ali sodelujejo z vlado, v vladi ali pa so klasična opozicija brez kadrovskega razreza v vladi. Torej od srede naslednjega tedna bo bolj jasno ali bo z moje strani v DZ romal en predlog za novega ministra ali bosta tja šla dva predloga,” je povedal premier.
Ker se tiče odpiranja in zapiranja šol, pa je predsednik vlade ponovno dejal, da vlada ravna na podlagi načrta, kjer jasno piše, kdaj so šole lahko odprte in kdaj se izvaja pouk na daljavo, kdaj pa fizično. “Povedali smo večkrat, da glede na situacijo, kakršna je, je za pričakovati, da bodo šole en teden odprte, nato pa drug teden potekale na daljavo. Žal to velja tudi za prihodnost. Verjamem, da je to dodaten zaplet, napor in delo za ravnatelje, starše, lokalne skupnosti, ampak pri šolah gre za sto-tisoče novih stikov in glede na situacijo, v kateri smo, vidimo, da nimamo ravno veliko manevrskega prostora za eksperimentiranje,” je povedal premier. “Ko tehtamo vsako sredo situacijo, ne gledamo samo številke za regijo tistega tedna, ampak gledamo tudi trende. Če bi bili trendi drugačni in bi šli v smer padanja okužb in bi lahko računali, da bo neka regija, ki je danes obarvana črno v ponedeljek zagotovo rdeča in da se bo situacija spreminjala tudi v celotni državi, bi bil lahko faktor tolerance bistveno večji. Če pa dobimo podatke, da se je število okužb v zadnjih treh dneh povečalo, če dobimo podatke, da je v Sloveniji angleška verzija virusa prisotna od decembra, potem ta tolerančni faktor ne more iti v smer sproščanja, temveč kvečjemu zaostrovanja;” je dejal premier. “Apeliram, da se pripravimo na takšno situacijo in da je vlada glede na odločitev US dolžna vsak teden spreminjati svoje odločitve, jih k temu prilagajati in še enkrat poudarjam, da ni velikih skrivnosti, saj imamo načrt sproščanja, sproti objavljamo podatke po regijah in kdor primerja, lahko sam vidi, kakšni so trendi in lahko tudi ve, kaj bo sledilo naslednji teden in ni treba čakati na sejo vlade,” je še povedal.
Kar se tiče nadomestil za bolniške odsotnosti zaradi koronavirusa je predsednik vlade dejal, da je v večini drugih držav situacija z nadomestili manj širokogrudna kot v Sloveniji. “So pa informacije, da v posamičnih podjetjih delodajalci silijo tiste, ki so imeli simptome, da prihajajo na delovno mesto, inšpekcija je to preverjala, potrditev doslej še ni,” je dejal premier Janša. Dodal je tudi, da je na podlagi zadnjih podatkov glede anketiranja, kje se je kdo okužil, večina ljudi povedala, da ne ve, ali ne pove in je to daleč največji odstotek. “Glede na stanje, veljavne ukrepe in ker gospodarstvo deluje, je delovno mesto eno od rizičnih krajev, kjer se okužbe širijo in zato bosta v prihodnjih tednih zdravstvena in delovna inšpekcija povečali nadzor,” je poudaril predsednik vlade. “Apeliram na vse odgovorne, da se delovni proces odvija v skladu s priporočili NIJZ in v skladu s pravili medicine dela, “ je pozval premier in se obenem zahvalil tistim delodajalcem, ki so organizirali hitro testiranje, ki skrbno spremljajo situacijo v svojih kolektivih in pravočasno reagirajo, ko pride do posamičnih okužb in tega ne prepuščajo zgolj odgovornosti posameznika ali slučaju. “Vsi se zavedamo škode, ki jo povzroča epidemija, škoda je različno razporejena po posamičnih kategorijah prebivalstva in vsaka škoda je obžalovanja vredna, je pa škoda, ki jo lahko popravimo in je škoda, ki je ne moremo popraviti;” je na vprašanja o tem, kako zelo epidemija škoduje otrokom, odvrnil premier. “Če bo nekdo resno zbolel in bo imel posledice dolgo časa ali pa celo življenje, če nekdo umre, je to škoda, ki je ne moremo popraviti,” je dejal premier.
Če ukrepi ne bi delovali bi imeli bistveno višje številke
“Ukrepi, ki jih imamo, delujejo. Če ne bi, potem bi imeli številke, ki bi bile bistveno večje,” je odvrnil na vprašanje, če mora vlada spremeniti strategijo. “Tudi ni res, da se vsi ukrepov držimo, ker če bi se jih, bi bile številke bistveno nižje. Virus se ne širi sam, ampak ga širijo ljudje. Če bi se vsi držali osnovnih higienskih ukrepov in da se ne družimo oziroma smo v svojih mehurčkih, kjer pa se moramo družiti, pa upoštevamo priporočila, virusa pri nas ne bi bilo. Ker pa se to ne dogaja, ker 5% ljudi nonšalantno gleda na ukrepe, imamo situacijo tako kot je,” je dejal premier in dodal, da strategija sama nima alternative. “Celo Švedska, ki je začela izvajati alternativno strategijo prekuževanja je od tega odstopila,” je dodal. “Edina pot je, da se zavedamo resnosti položaja in potrpimo. Prav tako nismo v začaranem krogu. Dokler ni bilo cepiva, bi lahko rekli, da lahko za prihodnost pričakujemo, da bomo šli iz vala v val, sedaj ko cepivo imamo, pa verjamem, da je lahko eventuelni tretji val zadnji in da bomo z začetkom poletja s precepljenostjo epidemijo in širjenje virusa ustavili,” je še povedal premier in dodal, da se dela na tem, da se čimprej cepi čim več ljudi s prioriteto najbolj ranljivih skupin, kjer je škoda največja in nobeno cepivo ne čaka, ampak ga takoj uporabimo in skrajšamo čas do željenega cilja do zadostne precepljenosti. “K temu pa spodbujamo tudi druge države.”
Glede angleškega seva koronavirusa in tem kako bolj razširjen je ta sev postal pri nas, je premier dejal, da dokončnega podatka nimamo, lahko pa sklepamo na širjenje virusa in kako se je to dogajalo po drugih državah. “V teku je reorganizacija detekcije tega virusa, tako da bomo z vsemi laboratoriji, ki jih imamo, to lahko bolj sproti spremljali. Glede na konzultacije s kolegi iz drugih evropskih držav pa tukaj razen tega, če se bo stanje poslabšalo, zaostrimo ukrepe, ni nekega posebnega načrta za ukrepanje samo proti temu virusu, ali targetirano samo proti angleški verziji virusa. Drži, da tudi druge mutacije virusa krožijo in od nape stroke pričakujem, da bo uporabila vse kapacitete, ki jih ima, da ne bomo z odkritjem toliko zamujali, kot smo z odkritjem angleške verzije virusa, ki so ga praktično odkrili že vsi drugi pred nami.”
Sara Kovač