“Vodstva SDS ne določajo strici iz ozadja oziroma vzporedni mehanizem prek medijskih pritiskov, niti si predsedniki strank ne izbiramo sami naslednikov, kot se je to npr. leta 2002 zgodilo v LDS,” je vodja Slovenske demokratske stranke Janez Janša izpostavil v pogovoru za Demokracijo.
Pogovarjali smo se s trikratnim predsednikom slovenske vlade, dvakratnim predsedujočim Svetu Evropske unije in predsednikom Slovenske demokratske stranke Janezom Janšo. Med drugim smo ga vprašali, kako komentira delovanje Golobove vlade in kako komentira izid nedavnih predsedniških volitev ter s tem povezane špekulacije.
Za nami so predsedniške volitve. Kako komentirate dejstvo, da je kljub težkemu tranzicijskemu nahrbtniku zmagala Nataša Pirc Musar in ne Anže Logar, ki tega nima?
V Sloveniji tranzicijski nahrbtniki delujejo v nasprotno smer, kot bi delovali v delujočih demokracijah. Poleg tega smo že pozabili, da je na prejšnjih predsedniških volitvah Marjan Šarec skoraj premagal Boruta Pahorja. Letos pa prav ta Marjan Šarec ni bil izvoljen niti za poslanca. Ali da je nekoč Danilo Türk dobil več kot 60 odstotkov glasov. To govorim zato, da bi bolje razumeli, da na volitvah v Sloveniji velikokrat ne zmaga tisti, ki je boljši, ampak tisti, ki ima za sabo večjo moč, razen takrat, ko se izbira samo med različnimi odtenki iste barve. Tako je bilo tudi že davnega leta 1989, ko je na tako imenovanih prvih demokratičnih volitvah za predsednika predsedstva SFRJ iz Slovenije Janez Drnovšek premagal Marka Bulca.
Ob tem se pozablja, da takratna SZDL drugim kandidatom sploh ni dovolila, da bi bili uvrščeni na volilno listo. Danes mehanizem ne deluje na enak način, saj je prilagojen formalnemu ustavnemu okviru. So pa rezultati podobni. Kadar se vsa ta popolnoma nesorazmerna moč vzporednega mehanizma osredotoči v podporo enemu kandidatu, lahko na volitvah zmaga tudi Jaka Racman ali Miška Miki.
Kako pa komentirate dejstvo, da Sloveniji po novem vladajo pravzaprav oligarhi podobno kot v Rusiji? Vemo, da je oligarhija oblika vladavine, kjer je politična moč skoncentrirana v rokah peščice. Običajno na podlagi sorodstvenih, ideoloških vezi ali na sumljiv način pridobljenega premoženja, bogastva …
Nobene bistvene razlike ni, razen tega, da slovenska oligarhija nima jedrske bombe in je zato občasno prisiljena kazati dva obraza.
Anže Logar je vložil kandidaturo s podpisi volivk in volivcev, čeprav je član in funkcionar SDS. Zakaj?
Anže je najprej nameraval kandidirati v kombinaciji s formalno podporo stranke in s podpisi volivk in volivcev. Svetoval sem mu, naj kandidira samo s podpisi tako kot njegova verjetna protikandidatka v 2. krogu, sicer bo ta formalna razlika ne samo glavna, ampak praktično edina tema vseh soočenj. Takšen pristop je nato podprl tudi IO SDS.
Že pred drugim krogom volitev je Robert Golob volivce SDS zmerjal z mračnimi silami, vas pa pošiljal v “penzijo”. Dominantni mediji so se po volitvah spet veliko ukvarjali s špekulacijami, ali vas bo po dobrem rezultatu na predsedniških volitvah na mestu predsednika SDS nadomestil Anže Logar.
Vodstva SDS ne določajo strici iz ozadja oziroma vzporedni mehanizem prek medijskih pritiskov, niti si predsedniki strank ne izbiramo sami naslednikov, kot se je to npr. leta 2002 zgodilo v LDS. Prvi predsednik SDS France Tomšič ni kar sam določil za svojega naslednika Jožeta Pučnika. Predlagalo ga je članstvo in izvolil ga je kongres. France Tomšič pa mu je nato stal ob strani in ga podpiral. Tudi mene za naslednika ni določil Jože Pučnik. Izvoljen sem bil na kongresu, kjer je proti meni kandidiral Andrej Ocvirk.
(…)
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji nove številke Demokracije!