Janković diktatorsko utišal prebivalce ljubljanske soseske: “Pripomb ne bom poslušal ali sprejemal”

Datum:

V uredništvo smo prejeli pismo več zaskrbljenih prebivalcev Bežigrajske soseske 3 (BS3), ki opozarjajo na resne nepravilnosti in kršitve zakonodaje v postopku javne razgrnitve sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN) Mestne občine Ljubljana (MOL). Po njihovih navedbah mestna oblast z zapletenimi postopki in nejasnimi pogoji dejansko onemogoča sodelovanje javnosti kar je protizakonito in ne demokratično. Sicer pa je župan Ljubljane Zoran Janković v preteklosti že večkrat pokazal, da do kritikov in nasprotnikov svojih projektov ne kaže veliko potrpljenja.

Po navedbah avtorjev pisma je MOL v obvestilu o javni razgrnitvi določil, da je “pripombe mogoče podati le prek elektronskega obrazca oziroma na enak način na lokacijah javne razgrnitve”. Na Gospodarskem razstavišču pa naj bi župan Zoran Janković večkrat izjavil, da “pripomb glede BS3 ne bo poslušal ali sprejemal” in da jih je mogoče oddati izključno elektronsko preko portala. Izjave so “zabeležene na uradnem posnetku seje, ki ga MOL hrani in bi ga moral po ZDIJZ posredovati javnosti”. S tem naj bi bila kršena določba 11. člena ZUreP-3, ki nalaga občinam dolžnost omogočiti sodelovanje javnosti pri urejanju prostora.

Prebivalci BS3 opozarjajo, da je portal za oddajo pripomb izjemno zapleten, brez navodil in tehnično nestabilen. »”Postopek smo sami posneli in objavili na YouTubu (Postopek oddaje opomb OPN v3), MOL pa ni objavil nobenih navodil za uporabo oziroma podajo pripomb,” navajajo.

Takšen pristop diskriminira starejše občane, ki nimajo računalnika ali zadostnega znanja za uporabo elektronskih obrazcev. “To je v nasprotju z Ustavo RS, ki v 14. členu prepoveduje vsakršno diskriminacijo,” opozarjajo, pri čemer poudarjajo, da “v naselju BS3 živi več tisoč starejših oseb, ki jim je bila s tem dejansko onemogočena pravica do sodelovanja.”

Nejasna pomoč in nedelujoč sistem
Občina sicer nudi možnost pomoči v času uradnih ur, vendar ta po navedbah prebivalcev ni jasno opredeljena. “Ni jasno, kako naj posamezniki tam oddajo pripombe – kdo jih bo vnesel, kako dolge so lahko, katere podatke in dokazila potrebujejo in kako naj se pripravijo na prihod tja,” so zapisali. Poudarjajo, da bi to “de facto pomenilo, da bi morali najmanj dvakrat hoditi v mesto, če bi sploh prišli na vrsto v času uradnih ur”. Tudi tehnično bolj podkovani občani se soočajo s težavami, saj “portal za oddajo že več dni javlja napake, kar potrjujejo številni uporabniki, ki svojih pripomb niso mogli oddati. Dokazi so na voljo.”

Sodelovanje omejeno le na lastnike zemljišč
Prebivalci izpostavljajo tudi problem vsebinskega izključevanja javnosti. “Občina dopušča oddajo pripomb le lastnikom zemljišč (z dokazilom o lastništvu) ali uporabnikom z izrecnim soglasjem lastnika, pri čemer pa je lastništvo v številnih primerih pravno sporno. Na ta način je MOL iz postopka izključil večino zainteresirane javnosti”, opozarjajo. Po njihovem gre za kršitev načela transparentnosti in 11. člena ZUreP-3, ki vsakomur omogoča pravico dajati pripombe in predloge.

Dostop do ključnih sprememb onemogočen
Med največje tehnične pomanjkljivosti portala štejejo omejen dostop do bistvenih vsebin. “Dostop prek kart za ključne pobude naselja BS3, v katerih se predlaga sprememba namembnosti parkirišč v stanovanjske stavbe, ločeno za Puhovo, Trebinjsko, Maroltovo in Reboljevo ulico, sploh ni na voljo,” pišejo. Preko karte 3.1. naj bi bil na voljo le dostop do sprememb gradbenih mej, preko karte 5 pa do zavrnjene pobude – neposreden dostop do ključnih sprememb pa ni omogočen.

Občina naj bi najprej pobudo zavrnila, nato pa jo sprejela
Eden izmed najbolj zaskrbljujočih delov pisma se nanaša na spremembo stališča občine glede istih pobud. Pobudnik je sprva vložil eno skupno pobudo (št. 56330), ki jo je občina zavrnilа, ker “predlagan poseg ni v skladu z urbanističnim konceptom, saj primanjkljaj parkirnih mest za sosesko še povečuje, ne pa zmanjšuje.” Ob tem je MOL zapisal še: “Predlagano število parkirnih mest, namenjenih soseski BS3, je premajhno za reševanje primanjkljaja, zgoščevanje naselja z novimi stanovanjskimi površinami pa ni predvideno, saj je treba zagotavljati minimalne površine za parkiranje osebnih vozil v soseski, dovolj odprtih bivalnih površin in upoštevati celovito zasnovo naselja.”

Kljub temu je isti predlagatelj kasneje vložil štiri ločene pobude z enako vsebino, a tokrat za vsako ulico posebej – in vse so bile sprejete. Župan naj bi ob tem dejal, da “se s prebivalci naselja, ki bi jim predviden poseg pomembno omejil lastninsko pravico in onemogočal normalno rabo lastnine, sploh ne misli pogovarjati.”

Sum politično motiviranih odločitev
Prebivalci zato menijo, da izključevanje javnosti ni naključno. “Da izključevanje javnosti ni zgolj naključno in je verjetno dobro premišljena poteza občine, nakazuje tudi dejstvo, da je občina najprej zavrnila pobudo z utemeljitvijo, da poseg ni v skladu z urbanističnim konceptom, nato pa jo sprejela v spremenjeni obliki.” Po njihovem mnenju gre za resno kršitev zakonodaje, ustavnih načel in osnovnih demokratičnih standardov sodelovanja javnosti pri urejanju prostora. Mestno občino Ljubljana smo zaprosili za pojasnila, odgovor bomo objavili takoj, ko ga prejmemo.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Migracije nemške davkoplačevalce stanejo več deset milijard evrov

Novi podatki nemškega zveznega finančnega ministrstva kažejo, da bodo...

Čestitke Janezu Janši dežujejo od vsepovsod

Po izvolitvi Janeza Janše za novega predsednika vlade je...