Sodniška srenja bo stopnjevala stavkovne aktivnosti vse dokler ne bo premierjeva obljuba o “happy endu” oz. povišanju plač izpolnjena. Eden od napovedanih groženj je, da ne bodo sodelovali v volilnih komisijah na prihajajočih evropskih volitvah. Po trenutni zakonodaji brez njihove prisotnosti volitev ne bo mogoče izpeljati. A kot pravi vodja opozicije, je njihova grožnja – prazna grožnja.
“Napoved – da ne bodo sodelovali v volilnih komisijah- ki se pojavlja kot izsiljevanje sodniškega ceha pri zahtevi za povišanje plač, je precej prazna grožnja. Že zdavnaj bi namreč morali spremeniti zakon, ki določa, da so predsedniki volilnih komisij ravno sodniki,” je na socialnem omrežju X zapisal Janez Janša.
Kot pravi predsednik SDS je 90 odstotkov sodnikov ideoloških pripadnikov tranzicijske levice, ti pa v skladu s svojimi prepričanju zagotavljajo “njeno prevlado celo pri tehničnih volilnih opravilih”.
Janševa rešitev je naslednja: “Dovolj bi bilo, da so diplomirani pravniki ali pa zgolj posamezniki, vredni zaupanja, ki poznajo volilna opravila”.
Napoved – da ne bodo sodelovali v volilnih komisijah- ki se pojavlja kot izsiljevanje sodniškega ceha pri zahtevi za povišanje plač, je precej prazna grožnja.
Že zdavnaj bi namreč morali spremeniti zakon, ki določa, da so predsedniki volilnih komisij ravno sodniki. Čemu le?…
— Janez Janša (@JJansaSDS) January 7, 2024
Premierjeve prazne obljube
Predsednik vlade Robert Golob je pred enim letom, na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva, sodnikom obljubil t.i. “Happy end”, povišanje plač. Tema takratnega sestanka s predsednikom vlade je bila prav ta, povišanje plač. “Prvega januarja se vsem plačanim funkcionarjem v sodnem sistemu izplača 600 evrov bruto dodatka,” je napovedal. Vlada je nato februarja lani na hitro pripravila predlog zakona, ki bi izpolnil premierjevo obljubo, a ga tudi umaknila, ker v neskladju z ustavo. Zoper predlog zakona je ostro nastopila zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Zakon je bil prav tako vložen po nujnem postopku, kot številni drugi zakoni, o kateri si trenutna oblast ni želela razprave. Nujni postopek je sicer rezerviran za izjemne razmere, kot je vojno stanje, primere naravnih katastrof ali hudih groženj demokraciji.
Premierjeva grožnja je sprožila apetite preostalih sindikatov, ki so prav tako zaostrili retoriko in stavkovne aktivnosti. Do “happy enda” so se kasneje kritično opredelili tudi znotraj vladnih krogov. Nov mejnik je predstavljala odločitev Ustavnega sodišča sredi prejšnjega leta, da so sodniške plače prenizke, vladi pa je dala na voljo šest mesecev (do 3. januarja), da odpravi neustavno stanje. Ker do tega ni prišlo, se je pričela sodniška stavka, ob tem pa so predsednika vlade in pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan pozvali k odstopu.
Oblast pravi, da se bo vprašanje plač sodnikov reševalo skupaj z vprašanjem plač ostalih javnih uslužbencev, to pa naj bi bilo rešeno do junija. Javnost je do še ene vladne napovedi skeptična, tokrat še posebej zaradi kočljivosti datuma. Namreč, še pred napovedano rešitvijo bodo Evropske volitve, kar pa daje dodaten vzvod moči sodniški skupnosti.
Ideološko sodstvo na strani levice
Sodstvo se že vse od osamosvojite naprej otepa obtožb o neučinkovitosti in podvrženosti zunanjim političnim vplivom. Kritiki slovenskega pravosodja pogosto vidijo izvor težav še v prejšnjem režimu, kjer je bilo sodstvo v službi komunistične partije, s poglavitno nalogo, ohranjanja primata le te v slovenski družbi. Številni so prepričani, da danes ta deluje v podobni, a manj izraziti vlogi. Hude kritike so v preteklosti letele tudi na neučinkovitost, sodstva in obsežno kršenje človekovih pravic, kot je ugotovilo tudi ESČP. Več – TUKAJ. Pravosodje se je v preteklosti “branilo”, da se je največ ugotovljenih kršitev nanašalo na kršenje pravice do sojenja v razumnem roku in kršenje pravice učinkovitega pravnega varstva.
Žiga Korsika