V nedavnem pogovoru za oddajo 24ur je Janez Janša komentiral vrsto aktualnih vprašanj, povezanih z varnostjo, Šutarjevim zakonom, referendumi in vlogami posameznikov ter institucij v Sloveniji. Poudaril je, da so nekateri predlogi ukrepov v zakonodaji smiselni in podprti, medtem ko so drugi, po njegovem mnenju, skrajno sporni in po trenutnih ocenah ne bodo preživeli ustavne presoje. Prav tako je kritično ocenil ravnanje prejšnje vlade, vlogo predsednice države pri državnem zboru ter vprašanja, povezana z referendumi o prostovoljni prekinitvi življenja.
Janez Janša je v začetku pogovora pojasnil, da Šutarjev zakon na portalu e-demokracija še ni objavljen in da trenutne razprave temeljijo le na izjavah vlade ter delovnih osnutkih. Poudaril je, da ministri še vedno prepisujejo in dopolnjujejo člene, zato končna oblika zakona ni znana: “To, kar zdaj piše v tej zadnji delovni verziji, ki je bila na vladi – se pravi, da se lahko uporabljajo tudi nezakonito pridobljeni dokazi – jaz mislim, da v nobeni pravni državi to ne more iti skozi.”
Glede policijskega dostopa do stanovanj je dodal: “Tudi to, da lahko stopiš v stanovanje, če policist oceni, da so tam neki nevarni predmeti – tega po moje tudi v končni verziji zakona ni možno napisati.”
Šutarjev zakon in varnostni ukrepi
Janša je ob tem izpostavil, da bodo nekatere predlagane ukrepe podprli, saj so v preteklosti že pripravljeni in da niso nič novega: “Nekatere zadeve, ki so predlagane, so tako ali tako prepisane iz tistih zakonov, ki smo jih mi pripravljali že v prejšnjem mandatu, pa jih je levica ustavljala s posvetovalnim referendumom.” Vendar je opozoril, da so nekateri predlogi skrajno sporni in ne bodo preživeli presoje: “So pa nekateri predlogi ukrepov, ki so skrajno sporni in po moje ne bodo preživeli niti mnenja zakonodajno-upravne službe parlamenta niti kasnejše ustavne presoje, če bi do sprejetja prišlo.”
Janša je zavrnil trditev, da gre za soočenje dveh skrajnih političnih pogledov: “Ne gre za neko soočenje dveh skrajnih pogledov, gre predvsem zato, da se razlikujemo v pogledu na to, zakaj smo se znašli v tem stanju in ali res potrebujemo Šutarjev zakon, zato da bi se začelo ukrepati.”
O odnosu do prejšnje vlade je dejal, da problem ni pomanjkanje zakonodaje, temveč njena neenakomerna uporaba: “Glavni problem je to, da državni organi zakonov, ki veljajo, ne uporabljajo za vse enako. Se pravi, če vi naredite nek prekršek, boste obravnavani drugače, kot če to naredi nekdo iz romskega naselja.” Glede ukrepov za varnost je Janša dodal: “Ti predlogi so bili pripravljeni že v našem prejšnjem mandatu. Gre enostavno za to, da se z denarjem davkoplačevalcev ne financira neko stanje, v katerem se bohoti kriminal.”
Kaj bi moral storiti Golob?
O odgovornosti premierja Roberta Goloba je izjavil: “Na prvem mestu bi moral odsloviti ministra, ki je bil koordinator reševanja problemov, ki se niso reševali – to je ministra Luko Mesca.” Poudaril je tudi, da je neodgovorno, da se celotna država in vlada dva tedna ukvarja z enim zakonom, medtem ko ostalo stoji: “Delajo se, kot da 95 odstotkov teh rešitev, o katerih zdaj razpravljajo, ni bilo predlaganih že prej, pa so jih zavračali. To je zelo neodgovorno.”
Vlada je ukinila policijskih smernice prejšnje vlade
Janša je še kritiziral vladozaradi ukinjanja ukrepov, ki so bili namenjeni zajezitvi kriminala, zlasti v romski populaciji: “Iz smernic za delovanje policije so vrgli vse ukrepe, ki so se nanašali na kriminal romske populacije ali pa dela romske populacije. Ta beseda je praktično izginila iz teh smernic.” Glede socialnih ukrepov pa je opozoril, da bodo problemi, če otroci ne hodijo v šolo ali vrtec: “Če otroci ne bodo hodili v vrtec in v šolo, potem se lahko stalno ukvarjate samo s kriminalom, ki se bohoti v teh okoljih, potem to še plačujete preko socialnih transferjev, in lahko zaostrujete represijo do konca, pa tega ne boste preprečili. Trajalo bo eno generacijo, da se ta integracija začne resno izvajati.”
O predsednici države
Janša je komentiral tudi obstrukcijo govora predsednice države Nataše Pirc Musar v državnem zboru. “Predsednica je rekla, da je to začetek dialoga, ni pa bilo dovoljeno predstavnikom poslanskih skupin, da predstavijo svoja stališča. To ni bil prvi nagovor s strani te funkcije – tudi prej so nagovarjali in so bile situacije, ki so bile resne, kot je ta, in poslanske skupine so predstavile svoja stališča”, je pojasnil in dodal, da ne bi škodilo predsednici, da bi slišala tudi, kaj v državnem zboru razmišljajo tisti, ki so bili tja izvoljeni.
“Še posebej, če se spomnimo njene reakcije potem, ko je bil grobo napaden župan Ribnice – šla je v romsko naselje, se slikala tam z različnimi pripadniki skupnosti, tudi takšnimi s kriminalno preteklostjo, in so potem te slike kazali, ko jih je kdo povprašal po odgovornosti.” Tako da, kar se tiče tega, da so vsi enako krivi, kot je dejala predsednica – to običajno govorijo tisti, ki želijo svojo lastno odgovornost razporediti po vseh, je Janša še pojasnil.
“Nismo več v enopartijskem režimu”
Hkrati je Janša poudaril, da spoštovanje funkcije predsednika države v demokraciji ne pomeni absolutnega privilegija. “Nismo v enopartijskem režimu več, smo v demokraciji, in tukaj so zadeve obrnjene. Tisti, ki so nosilci funkcij, morajo spoštovati državljane. In tudi, ko gre za različne veje oblasti, se morajo spoštovati med sabo – in spoštovanje si je treba zaslužiti. Ko smo bili mi, recimo, funkcija, so kurili naše lutke pred državnim zborom, jih obešali z mostov v Mariboru, kričali po trgu »Smrt janšizmu«, pa se predsednica ni nikoli oglasila, čeprav je vse živo komentirala.”
Ekonomija, božičnica in socialni transferji
Janša je komentiral tudi ekonomske ukrepe vlade, kot so božičnica, dvig plač v javnem sektorju in podaljšanje vinjet: “Če to izplačaš iz denarja, ki ga podjetja ali pa država nima, potem bo treba te račune na nek način poravnati. In kdo jih bo poravnal? Mi, davkoplačevalci.” Poudaril je, da lahko nepravilno financirani ukrepi škodijo prihodnjim izplačilom: “Če bo to isto izplačevala podjetja, ki dihajo na škrge, potem naslednje leto ne bo ne božičnic, ne plač, ne delovnih mest.”
Referendum o prostovoljni prekinitvi življenja
Janša je še spregovoril o prihajajočem referednumu in opozoril na pravne in verske okvire: “Zdravnike veže Hipokratova prisega – oni ne smejo delati tega, niti ne smejo zagotoviti nekoga drugega, ki bo nekomu končal življenje, ker je to v nasprotju s prisego. Kristjane veže peta božja zapoved: ‘Ne ubijaj.’ Vse skupaj, ki živimo v tej državi, pa veže 17. člen ustave, ki pravi: ‘Človekovo življenje je nedotakljivo.'”
Poudaril je, da zato ne more podpreti zakona o prostovoljnem končanju življenja: “Če spoštujem ustavo – če smo zdaj pri spoštovanju – potem za tak zakon ne morem glasovati, niti tak zakon ne bi smel priti v proceduro.” O političnih implikacijah referenduma je Janša dejal: “Referendum bo pokazal, kolikšen del slovenskega volilnega telesa resno jemlje slovenski ustavni red in kolikšen del volilnega telesa se požvižga na ustavo”, je zaključil.
A.G.