“V Sloveniji sta bili dve obdobji, ko smo gradili mostove, del Drnovškovih vlad je bilo takšnih in vedno, ko smo mi sestavljali vlade, so bile tudi stranke iz leve koalicije in smo skušali dihati z obema kriloma pljuč,” je ob izidu monografije Voditelji Slovenije izpod peresa dolgoletnega diplomata in politika Dimitrija Rupla poudaril Janez Janša.
33 let po osamosvojitvi so trenutne politične razmere v državi katastrofalne. Spomniti gre na ukinjen muzej osamosvojitve, ukinjen nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, katerega obeležitev smo uspeli realizirati prvič in zadnjič 17. maja leta 2022. V državi se po besedah prvaka SDS Janeza Janše krepijo sile izključevanja. Janša: “Sile, kot je dejal tudi Dimitrij Rupel, pridejo na oblast in pravijo, da je potrebno “počistiti s tistimi, ki so bili prej! V Sloveniji sta bili dve obdobji, ko smo gradili mostove, del Drnovškovih vlad je bilo takšnih in vedno, ko smo mi sestavljali vlade, so bile tudi stranke iz leve koalicije in smo skušali dihati z obema kriloma pljuč.”
Janša: velik marčevski shod bo budnica in poziv k streznitvi vlade
Janša je dodal, da je bilo le-to v več kot 30-letnem obdobju zgodovine Slovenije dolgo približno tretjino časa, v primeru tretjine pa je šlo za izključevanje. Spomnil je, da bo 21. marca v Ljubljani potekal vseslovenski protestni shod, na katerem bo sodelovalo več civilno-družbenih organizacij, med njimi tudi Glas upokojencev in Inštitut 1. oktober. “Kot smo rekli, bo to budnica. Tudi mi želimo opozoriti, da nas je veliko, ki razmišljamo drugače kot sedanja oblast in predvsem pozvati k streznitvi,” je povedal Janša.[/color-box]
Janša je opozoril vladajoče, naj rešujejo težave in spomnil, da se v državi odvijajo stavke, da protestirajo v javnem sektorju, da je v načrtu protest kmetov. Gre za zadeve, ki po prepričanju prvaka opozicije “niso raketna znanost”. Po njegovem se je treba “enostavno usesti in se pogovarjati dovolj dolgo časa”. Treba se je pogajati in priti do kompromisov ter rešitev. V obtoževanju preko medijev in medijskih umorih nasprotnikov Janša ne vidi nobenega smisla. Gre za javni sektor, s katerim namreč upravlja vlada.
Janša: “Ne moreš se kregati sam s seboj!” Opozoril je, da smo končne žrtve takšnega vladnega ravnanja pacienti, davkoplačevalci in zaposleni.
Voditelji Slovenije je sicer nova knjiga izpod peresa dr. Dimitrija Rupla, ki v tem turbulentnem času odstira zgodbe o štirih slovenskih politikih: Jožeta Pučnika, Milana Kučana, Janeza Drnovška in Janeza Janše. Gre za osebe, ki so bistveno in usodno zaznamovale slovensko politično, kulturno in gospodarsko življenje po koncu hladne vojne. 33 let po osamosvojitvi so trenutne politične razmere katastrofalne, kot pravi Rupel, zavrača vsakršno grobost, tudi trd in sovražen ton. Rupel: “Da bi navsezadnje v Sloveniji ustvarili neko razpoloženje medsebojne tolerance in sožitja različnih stališč.”
Knjiga govori o prelomnih trenutkih v daljšem časovnem obdobju, glavnina knjige pa opisuje obdobje slovenske politike med leti 1988 in 2009, s poudarkom na voditeljih, ki so odigrali odločilno vlogo pri ustanovitvi slovenske nacionalne države. Ob tem je Rupel priznal, da ne skriva določenih polemičnih, zadržanih ali kritičnih stališč glede posameznih “junakov te knjige”. Predvsem pa je prepričan, da v “tej ikonografiji slovenske politike potrebujemo več reda in izpostaviti tiste, ki so zares pomembni in ki so zares bistveno, kardinalno prispevali k osamosvojitvi”.
Gre za pričo slovenske enotnosti in izjemne razklanosti
Rupel je bil sicer ves čas vpleten v politično zgodbo Slovenije, njegova monografija pa priča o enotnosti slovenskega političnega prostora, pa tudi o njegovi izjemni razklanosti. Trenutne razmere v državi pa je na predstavitvi knjige komentiral tudi Kučan, ki je dejal, da razmere v državi “niso spodbujajoče in optimistične” ter namignil, da je čas za Golobovo zamenjavo. Za konec: Rupel je tako spisal delo z izjemnim pogledom na dogodke in ljudi, ki so pomembno prispevali k osamosvojitvi Slovenije.
Domen Mezeg