Vedno več indikatorjev nakazuje, da se je globoka država naveličala Roberta Goloba. Pred kratkim so ga začeli koordinirano kritizirati vskoraj vsi mediji z izjemo njemu zvestemu portalu Necenzurirano. Kljub temu, da ni bil nič bolj skrajen in nič bolj nekonsistenten kot že vso leto in pol svojega mandata. Videti je da se pod površjem dogajajo tektonski premiki. Tudi prvak opozicije meni, da je preiskava KPK korak v tej smeri.
Prvak opozicije Janez Janša je mnenja, da gre za začetek odstavljanja Roberta Goloba. “Kar se dogaja, je odstavljanje premierja Roberta Goloba”, komentira preiskave Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zoper premierja. Po mnenju Janše je KPK že od samega začetka “instrument tistih, ki na levi strani postavljajo in odstavljajo vlade”. Smo na pragu resne politične krize, položaj pa spominja na čas vlade Boruta Pahorja leta 2011.
“Tudi takrat je slovenska javnost spoznala, da ima Slovenija nesposobno vlado, začeli so primerjati aktualni mandat s prejšnjim, podpora vladi je padala in začeli so se postopki za zamenjavo takratnega predsednika vlade,” je poudaril Janša in spomnil, da so nato sledile predčasne volitve.
Kot smo že pisali, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) uvedla preiskavo zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na Ministrstvu za notranje zadeve.
Prijava že decembra 2022, a takrat tišina…
Zanimivo je predvsem to, da je Bobnarjeva vse očitke o tem, da predsednik vlado brutalno kadrovsko pritiska na policijo podala že ob svojem odstopu decembra lani, pa se ni zgodilo prav nič. Še več, tako mediji, kot organi pregona in tudi KPK so se pretvarjali, kot da se nič ni zgodilo. Le v redkih medijih ste lahko prebrali, da se Golob sooča z očitki, ki kakšnega tujega državnika ne bi le olajšale za funkcijo, ampak ga kar poslale za zapahe.
Skoraj leto dni je trajalo, da se je aktivirala Komisija za preprečevanje korupcije, ki velja za nekakšen organ regulacije ne le desnice, ampak tudi poslušnosti levice. Le še malokdo verjame v inštrument KPK kot dobronamerno instititucijo, ki se resnično želi boriti proti sistemski korupciji – tako veliko jo je že odplavalo mimo nje, lotila pa se je le tiste politično kričeče, ki koristijo starim silam pri uravnavanju političnega prostora.
Zamik od podaje prijave, pa do preiskave je izpostavil tudi Janša. “Ne trdim, da je v tej preiskavi kar koli narobe oziroma da se preiskuje nekaj, kar ni vredno preiskovati, moti pa dejstvo, da gre za prijavo izpred enega leta in da je bila zdaj sprejeta odločitev o uvedbi preiskave,” je dejal.
Za SDS je to po njegovih besedah znak, da “bomo kmalu videli film, za katerega je Golob trdil, da ga nikoli ne bomo”. Premier je namreč po svetu stranke Gibanje Svoboda konec prejšnjega meseca dejal, da je v medijih že velikokrat bral o svojem odstopu, a da “tega filma Janez Janša ne bo videl”.
Imajo strici dovolj Goloba? Kaj sledi?
Zamik med prijavo in nenadno odločitvijo KPK, da začne preiskavo proti Golobu namiguje, da imajo prav tisti, ki trdijo, da so se strici vzporednega mehanizma, ki so Goloba tudi postavili, zdaj odločili, da ga imajo dovolj. Jasno je, da ga lahko s preiskavo KPK uničijo, kajti izjavi Bobnarjeve in Lindava, skupaj z dokazi so tako obremenjujoči, da bi v običajni državi odnesle še tako priljubljenega politika. V običajni. Slovenija je seveda bližje Ruski federaciji, kot običajni državi, kot pa se je že mnogokrat pokazalo, saj je očitno, da so nekateri prvorazredni posamezniki povsem imuni pred kakršnimkoli pregonom. Zanimivo je tudi, da je policija malce pred KPK-jem prav tako sprožila uradno preiskavo pritiskov na policijo s strani Goloba, čeprav tudi tu velja opozorilo, da je ministrica Bobnarjeva isto izjavo in prijavo KPK podala že decembra 2022.
Kaj lahko pričakujemo? Več kot očitno je, da vzporedni mehanizem globoke države v tako kratkem času ne more najti naslednjega novega obraza, če posebej, ker je bazen kandidatov za tako toksičen položaj iz dneva v dan manjši, saj so zdaj na seznamu le še politični luzerji, obupanci, ki le želijo službo in ljudje Golobovega profila, ki bi položaj zaradi revanšizma proti desnici. Takšni kandidati pa so vse prej kot optimalni, če želijo premagati desnico na volitvah.
Zato je najbrž pričakovati, da se bo levica konsolidirala in v Državnem zboru izglasovala nekoga , ki bo za dve leti na pol tehnično vodil mandat, le v imenu tega, da bodo poslanci do 2026 prejemali poslansko plačo – vendarle ima trenutna koalicija v DZ še vedno premočno večino. Seveda se jim zmeraj lahko zgodi, da heterogeno Gibanje Svoboda razpade in njen neskrajno levi del skuša narediti koalicijo z desno opozicijo. Vsekakor bosta zaključek leta in začetek leta 2024 politično še zelo vroča in tudi volitve niso izključene, čeprav je najbrž največja verjetnost, da bodo iskali začasnega mandatarja, s katerim bi lahko potem preživotarili dve leti.
I. K.