Obisk Janeza Janše v Kijevu je močno odmeval v tujih medijih, očitno pa so ga zaradi tega dejanja opazili tudi največji zahodni voditelji. Na današnjem srečanju Nato vrha v Bruslju se je slovenski premier udeležil pogovorov z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in britanskim premierjem Borisom Johnsonom. Janša je v pogovorih z omenjenimi voditelji ponovno potrdil podporo Ukrajini. Več kot očitno se tuji voditelji ne ukvarjajo z Janševimi tviti, ampak ga očitno ocenjujejo in spoštujejo zaradi njegovih dejanj.
Predsednik vlade Janez Janša je več kot očitno pridobil spoštovanje svetovnih voditeljev, saj se je na srečanju voditeljev držav članic Nata udeležil pogovorov s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem, romunskim predsednikom Klausom Iohannisom in britanskim premierjem Borisom Johnsonom. Prav tako se je udeležil pogovorov s predsednikom ZDA Joejem Bidnom, kar pa je popolnoma v nasprotju s trditvami opozicije, da bodo naši odnosi z ZDA slabši, zaradi tvitov, ki jih je zapisal Janša.
Vsi sogovorniki so se na današnjem srečanju zveze Nato zavezali, da bodo še naprej nudili podporo Ukrajini. “Ostajamo enotni in odločni v svoji nameri, da se zoperstavimo agresiji, pomagamo vladi in ukrajinskemu ljudstvu ter branimo varnost vseh zaveznic,” je zapisano v skupni izjavi po pogovorih, ki se jih je udeležilo 30 držav članic Nata. Članice zavezništva so se dogovorile, da bodo ustanovile še štiri bojne skupine v Bolgariji, na Madžarskem, v Romuniji in na Slovaškem, poleg tega pa so opozorile Kitajsko, naj ne podpira ruske vojne. Slovenija bo na Slovaško poslala četo, torej 200 slovenskih vojakov.
Janša je v pogovorih z omenjenimi voditelji ponovno potrdil podporo Ukrajini. Nato voditelji so se dogovorili, da bodo okrepili Natovo držo na vseh področjih. Pogovarjali so se tudi o pomenu tesnega sodelovanja Nata in Evropske unije, vključno o podpori tudi drugim partnerjem. Na zasedanju je izpostavil svojo osebno oceno, da obstajajo tveganja, ker agresorske ruske sile napadajo kemične tovarne oziroma objekte, kar lahko sproži katastrofo, a da je ruska neposredna uporaba kemičnega ali biološkega orožja malo verjetna, ker bi bil to “velik strel v koleno”.
“Zato je pri opredeljevanju točke preloma, ki bi v tem primeru vojne v Ukrajini pomenila vključitev Nata v vojno, potrebna izjemna previdnost,” je opozoril Janša in spomnil na Sirijo. Zelo jasno je treba opredeliti položaj, ki bi ga razumeli kot neposreden napad na članico Nata, je še menil. Na vprašanje, ali bi širjenje kemičnih strupov na Natovo ozemlje pomenilo napad na zavezništvo, pa je Janša odgovoril, da bi lahko, saj da v primeru takšnih napadov administrativne meje niso dejanske meje.
Sara Rančigaj