“Danes je sicer dober kandidat Slovenije izgubil volitve za vodenje Obrambnega odbora EU. Premagal ga je general iz Irske, ki ni niti članica Nato. Obrambne kadre v Sloveniji vzgajajo na FDV Ljubljana, kjer imajo do naših zaveznikov skrajno žaljiv odnos, viden celotni EU”, je v sredo izpostavil nekdanji premier in obrambni minister Janez Janša potem ko je postalo jasno, da so se načelniki generalštabov vojska članic EU odločili, da novi predsedujoči vojaškemu odboru Evropske unije ne bo postal načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš, ampak Irec Sean Clancy, ki bo v roku 12 mesecev na položaju nasledil trenutno predsedujočega avstrijskega generala Roberta Briegerja.
“Niti v času SFRJ in FSPN ni bilo takšne indoktrinacije. Zadnji opomin, da se študij obramboslovja organizira izven skrajnega levičarskega legla. Igrate se z ugledom in varnostjo države”, je še v zvezi z izidom glasovanja o vodenju Vojaškega odbora EU še komentiral prvak SDS Janez Janša.
Prejšnji mesec je zunanja ministrica Tanja Fajon izrazila svoj optimizem glede imenovanja Roberta Glavaša na vrh najvišjega vojaškega organa v Svetu EU. “Lahko rečem, da imamo izjemnega kandidata in sem ponosna, da ima Slovenija dobrega kandidata Glavaša za pozicijo predsedujočega”, je med drugim dejala in dodala: “Glasovanje bo sredi maja, mislim, da ima dobre možnosti”.
Glavaš vseeno zadovoljen
V primeru, če bi bil izvoljen Glavaš, bi se ta zavzel za večje usklajevanje med Evropsko unijo in zvezo Nato. Po navedbah STA je upal, da bo k njegovi izvolitvi pripomoglo, da je Slovenija članica tako Nata kot tudi Evropske unije. Generalpodpolkovnik Glavaš je navkljub porazu dejal, da je zadovoljen. “Dokazali smo namreč, da lahko tudi majhna država, kot je Slovenija, zagotavlja častnike za tako visoke položaje. Danes se je pokazalo, da smo bili na dobri poti”, je povedal in dodal, da je očitno nekaj zmanjkalo, a da ni čas za objokovanje, ampak da se gre naprej v nove zmage.
Za vodenje odbora se je pomeril tudi poljski vojaški predstavnik pri EU Slawomir Wojciechowski, ki pa je izpadel v prvem krogu glasovanja, ki je bilo tajno. “Smo na pravi poti, vendar pa je pred nami še dolga pot,” so besede s katerimi je Brieger čestital svojemu nasledniku. Države članice v Svetu EU so tiste, ki bodo Clancyja imenovale na čelo najvišjega vojaškega organa v Svetu EU (gre zgolj za formalnost), ki “vodi vse vojaške dejavnosti unije, zlasti načrtovanje in izvajanje vojaških misij in operacij v okviru skupne varnostne in obrambne politike ter razvoj vojaških zmogljivosti”.
Ker nas je zanimalo, če lahko na izbor predsedujočega najvišjemu vojaškemu organu v Svetu EU vpliva negativen odnos do zveze Nato glede na to, da nas je premagala država, ki sploh ni članica Nata, smo o tem povprašali obramboslovca in nekdanjega stalnega predstavnika Slovenije na sedežu zveze Nato Jelka Kacina. Ta nam je povedal, da po njegovo razmišljanje v tej smeri ne more obroditi sadov. “Težave z iskanjem skupnega imenovalca, ki se mu reče načelnik generalštaba, ki bi lahko povezoval države članice Evropske unije ni povezan s članstvom ali nečlanstvom v Natu. Ravno te države, ki niso članice Nata, se pravi Ciper, Malta, Irska, predstavljajo precejšnjo zadrego za delo Evropske unije, ampak povsod so neki zgodovinski razlogi. Posebej v primeru Irske”, je pojasnil in dodal, da Irska ni v zvezi Nato, ker je leta in stoletja krvavela s svojimi vojaki znotraj britanske imperialne vojske in so spomini na to še vedno zelo boleči. Ni pa to po njegovih besedah povezano z nekim negativnim odnosom do Nata. “Ravno zato, ker je treba upoštevati specifičnosti teh posameznih držav, kot je spet Ciper, ki ima zaseden severni del s strani turške vojske že desetletja ali pa Malta, ki je bila britanska kolonija med Sicilijo in Severno Afriko. Vse to so države, ki imajo zelo specifične poglede na varnostna vprašanja in se zelo izogibajo prehudih povezav.”
Jelko Kacin
“Torej ko gre za izbor načelnika generalštaba, ki naj politično in strokovno povezuje obrambne sisteme držav članic EU, moramo govoriti predvsem o političnih spretnostih človeka, ki kandidira za ta položaj”, je izpostavil Kacin in dodal, da se je moral ta dokazati že v preteklosti, da razume politične omejitve, da lahko poišče politične kompromise. “Nekateri so tega bolj vešči, odvisno pač od tega kako komplicirane politične razmere imajo doma. Drugi pa seveda manj. Tam, kjer je vedno črno-belo stališče, kjer ne vidijo čez, kjer ne poznajo velike koalicije, kot je to pri nas, takih znanj tudi v vojaštvu ni pretirano veliko”, je pojasnil in dodal, da sem to pri vsaki kandidaturi tudi pozna.
A. H.