Skupni primanjkljaj vseh 26 slovenskih bolnišnic se je v lanskem letu povečal za 37 milijonov evrov in je na dan 31. 12. 2018 znašal 117 milijonov evrov. Razloge za izgube v javnih zdravstvenih zavodih je po prepričanju poslanske skupine SDS potrebno iskati v vodenju in upravljanju zdravstvenih zavodov.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je na predsednika komisije za nadzor javnih financ in predsednika odbora za zdravstvo naslovila zahtevo za sklic skupne nujne seje, na kateri bi obravnavali poslovanje javnih zdravstvenih zavodov v letu 2018.
V poslanski skupini SDS izpostavljajo, da je bil septembra 2017 v državnem zboru sprejet zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, ki med drugim določa sanacijo javnih zdravstvenih zavodov.
Vlada Republike Slovenije je s 1. 12. 2017 uvedla sanacijo v 15 bolnišnicah, ki so na dan 31. 12. 2016 v bilanci stanja izkazovale presežek odhodkov nad prihodki. Bolnišnice so začele izvajati sanacijo s 1.12.2017. Junija in julija 2018 pa je takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc izdala sklep o potrditvi sanacijskih programov za 15 bolnišnic v sanaciji.
Skupni primanjkljaj se je povišal za 37 milijonov v primerjavi z letom prej
V poslanski skupini ugotavljajo, da je v letu 2018 trinajst bolnišnic poslovalo s primanjkljajem, pri čemer je pet bolnišnic realiziralo primanjkljaj, ki v primerjavi s celotnimi prihodki presega 3 odstotke. Te bolnišnice so BGP Kranj, SB Nova Gorica, UKC Ljubljana, bolnišnica Postojna in SB Celje. Izmed teh bolnišnic so vse, razen bolnišnice Postojna, v sanaciji. 13 od 26 bolnišnic pa je poslovno leto 2018 zaključilo s pozitivnim poslovnim izidom, pri čemer so SB Brežice, SB Izola in SB Novo mesto presežek prihodkov nad odhodki iz leta 2018 v celoti namenile za pokrivanje kumulativnih primanjkljajev iz preteklih let.
Preostalih devet javnih bolnišnic, ki so leto 2018 zaključile s pozitivnim poslovnim izidom, tudi v bilanci stanja na dan 31. 12. 2018 izkazujejo pozitiven poslovni izid. Glede na dostopne podatke v poslanski skupini SDS ugotavljajo, da je 13 javnih bolnišnic v bilanci stanja na dan 31. 12. 2018 izkazovalo primanjkljaj v skupni višini dobrih 130 milijonov evrov, preostalih 13 bolnišnic pa izkazuje presežke v skupni višini 14 milijonov evrov in pol. Skupni primanjkljaj vseh 26 bolnišnic se je v lanskem letu povečal za 37 milijonov evrov in je na dan 31. 12. 2018 znašal 117 milijonov evrov. Od tega kar 57,67 odstotka skupnega primanjkljaja bolnišnic na dan 31. 12. 2018 predstavlja primanjkljaj UKC Ljubljana, ki znaša skoraj 76 milijonov evrov, sledijo SB Nova Gorica s primanjkljajem 14 milijonov evrov, UKC Maribor s 13 milijoni evrov primanjkljaja ter BGP Kranj, ki izkazuje na dan 31. 12. 2018 bilančni primanjkljaj v višini dobra 2 milijona evrov.
Razloge za izgube v javnih zdravstvenih zavodih je po prepričanju SDS treba iskati v vodenju in upravljanju zdravstvenih zavodov, ki bi moralo iti v smeri uspešnega, učinkovitega ter predvsem nekoruptivnega poslovanja javnih zdravstvenih zavodov. Zagotavljanje takega poslovanja je predvsem naloga ministra za zdravje.
C. Š.