Danes je prvi maj, tradicionalni praznik dela, ki sicer izhaja iz zahodnega (kapitalističnega) sveta, posvojili pa so ga predvsem globalni komunisti, pri nas pa socialistični podporniki enopartijskega sistema nekdanje države. Za nekatere simbolično predstavlja dan zavzemanja za pravice delavcev, ob tem pa naj spomnimo, da smo najbrž ena od tistih držav, kjer so se sindikalisti očitno “borili” proti njim.
Po vsej Sloveniji gorijo kresovi in se postavljajo majska drevesa, po drugi strani pa je danes tudi dan, ko se fasada slovenske modernosti seseda pod težo propadle ideologije. Prvič – težava je v tem, da se večina sploh ne zaveda, kakšen režim častijo. Drugič – hvalnice pojejo sindikatom, ki so se javno borili proti nižjemu davku in višjim plačilom v času vlade Janeza Janše, tega pa niso znali niti argumentirati.
Kot borce za delavske pravice pri nas vedno znova izpostavljajo sindikate, ki jih predvsem osrednji mediji kujejo v zvezde kot zaščitnike, čeprav so že dokazali, da so le podaljšali rok levice, ki svojo ideologijo in korist postavljajo pred svoje kvaziposlanstvo. Glede na to je še posebej ironično dejstvo, da je na današnji dan, posvečen delavskim pravicam in borbi zanje, poseben govor pripravila predsednica ZSSS Lidija Jerkič, ki je med vladanjem pod okriljem Janeza Janše brez argumentov nasprotovala noveli o dohodnini, ki bi prinesla nižje davke in višje plače.
Spomnimo se, da je takrat na vprašanje, kaj meni o noveli zakona, povezani z dohodnino, ki jo je predlagala vlada, odgovorila, da so jo z vprašanjem postavili v rahlo neugodno situacijo. “Na katerikoli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, ne znam. Ne znam enostavno razložiti človeku, zakaj smo pa zdaj proti, če bo pa njegova plača večja,” je pojasnila svojo zagato.
Kaj je o @vladaRS noveli Zakona o dohodnini povedala predsednica #ZSSS #LidijaJerkič : “Na kateri način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, NE ZNAM.” (Radio Prvi, Studio ob 17.00, 10. maj 2021). Več ⬇️ … pic.twitter.com/Pt4yGp1Zt7
— Jure Ferjan (@JureFerjan) October 26, 2021
Očitno niso pripravljeni na takšna vprašanja, ona le slepo sledi temi, ki so ji jo naročili – nasprotuj vsemu, kar je v kakršnihkoli povezavah s to vlado in premierjem Janezom Janšo, četudi predlagajo karkoli dobrega tako za ljudi kot za državo. Prav zaradi tega je ironija še toliko večja, ko portal MMC RTV objavi članek z naslovom “Sindikati ostajamo tisti del družbe, ki zagotavlja varnost, stabilnost in pomoč”. Pa vendar se niso niti malo oglasili, ko je Golobova vlada napovedala višje davke, temveč prav nasprotno.
Redko kdo od mladih ve, da so komunisti med drugo svetovno vojno dolgo časa kolaborirali z nacisti. Ko so namreč 6. aprila 1941 sile osi napadle, razkosale in okupirale Jugoslavijo, so tudi slovenski komunisti skladno z navodili iz Moskve nacistično okupacijo sprejeli in jo dojemali kot prvi korak k zrušitvi obstoječega družbenega reda. Naciste so hvalili kot sovražnike svetovnega kapitalizma in se navduševali nad planskim gospodarstvom, ki ga je izvajala Hitlerjeva Nemčija. K dezerterstvu so nagovarjali nabornike redne kraljeve vojske in sabotirali tovarne.
Komunisti in njihovi simpatizerji v nekaterih največjih delavskih središčih (Jesenice, Trbovlje) so ob prihodu prvih nemških čet na svojih domovih izobešali celo zastave s svastiko. Tudi Adolf Hitler je bil velik socialist, ki je želel nemški delavski razred podpreti tako, da je 1. maj razglasil za praznik dela in dela prost dan. Množične parade so najprej potekale po celotnem Tretjem rajhu, kjer so jih organizirali leta 1933; nacisti so mahali s svastikami in privabljali na ulice večinoma delavske organizacije, pekli so klobasice, pivo je teklo v potokih. Nebo so preletavala vojaška letala. To je bilo največje praznovanje 1. maja na prostem, kar ga je svet kadarkoli videl. Podoben praznik so nacisti v Berlinu pripravili tudi leta 1936 in leta 1938.
Totalitarni režimi so praznik preprosto ukradli in ga zlorabili v svoj namen. Kaj drugega je svastika kot totalitarni simbol? Povsem primerljiva je torej z rdečo zvezdo. Takšni totalitarni simboli nimajo kaj dosti skupnega z izvorom praznika dela, ki je spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred. Federacija je namreč organizirala obrti in delavske zveze po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje in zlasti leta 1872 zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen osemurni delavnik. Totalitarni režimi so praznik, tako kot vse drugo, preprosto ukradli in ga zlorabili v svoje krvave namene.
A. H.