[Javnomnenjska anketa] Navkljub favoriziranju Goloba s strani mainstream medijev večina anketirancev meni, da je prejemal previsoko plačo

Tako imenovani Lahovnikov zakon omejuje plače in nagrade vodilnim v državnih podjetjih. Iz dokumentov izhaja, da je nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob prejemal plačo, ki daleč presega zakonske omejitve. V letu 2020 je slednji prejel 214 tisoč evrov neto, kar znese približno 540 tisoč evrov bruto. Raziskovalna agencija Parsifal je za naš medij opravila raziskavo o tem, kakšno je mnenje vprašanih o višini Golobove plače. Večina anketirancev (67,9 odstotkov) meni, da je bila njegova plača previsoka. Da je bila plača primerna, meni le petina vprašanih (19,8 odstotkov).

Robert Golob je nedavno v oddaji Tarča gledalce zavajal z višino svoje plače. V studiu je pokazal plačilno listo, na kateri je razvidna le njegova mesečna plača. Kaj v tem primeru drži, smo preverili tudi sami v letnem poročilu Gen-I, kjer mora družba skladno z zakonom o gospodarskih družbah v letnem poročilu izkazati prejemke poslovodnih oseb. Iz letnega poročila izhaja, da je Golob leta 2020 skupaj prejel 214.043 tisoč evrov neto, kar po naših izračunih nanese približno 540 tisoč evrov bruto.

Kot je razvidno iz letnega poročila, je Golob v letu 2020 prejel 75.399 neto fiksne plače (6.283,25 evra na mesec), poleg tega je ob njej prejel 10.359 gibljivega dela plače (863,25 evra na mesec), nagrado za uspešnost v višini 114.986 evrov neto in druge prejemke (12.127 evrov neto). Golob po pregledu zneskov verjetno ni lagal in je pokazal pravilno plačo (fiksni in gibljivi del), vendar je ljudstvu namerno zamolčal svojo bajno nagrado, ki pa je za 50 odstotkov višja od njegove letne plače.

Golobovi prejemki pa so bili leta 2019 nekoliko nižji, in sicer je prejel 159.126 evrov. Kot je razvidno iz letnega poročila predhodnega leta, je Golob v letu 2019 prejel 74.476 evrov neto fiksne plače (6.206,33 evra na mesec), poleg tega je zraven prejel 9.298 evrov gibljivega dela plače (774,83 evra na mesec), nagrado za uspešnost v višini 59.746 evrov neto in druge prejemke (14.645 evrov neto).

Tako imenovani Lahovnikov zakon omejuje plače in nagrade vodilnim v državnih podjetjih. Iz dokumentov izhaja, da je Golob prejemal plačo, ki daleč presega zakonske omejitve. Raziskovalna agencija Parsifal je za naš medij opravila raziskavo o tem, kakšno je mnenje vprašanih o višini Golobove plače. Glede na to, da je Golob prejemal plačo, ki presega zakonske omejitve, večina anketirancev (67,9 odstotkov) meni, da je bila njegova plača previsoka. Da je bila plača primerna, meni le petina vprašanih (19,8 odstotkov).

Med anketiranci več moških (68,1 odstotka) kakor žensk (67,5 odstotka) meni, da je Golobova plača previsoka. Z višino njegove plače plače se najbolj ne strinjajo mlajši v starostni skupini med 18 in 34 let (71,6 odstotka) ter tisti z nizko izobrazbo (83,5 odstotka). Z višino Golobove plače se najbolj strinjajo v starostni skupini med 35 in 54 let (22,4 odstotka) in tisti, ki imajo zaključeno višjo, visoka ali višjo izobrazbo (26,8 odstotka).

Kljub visoki plači nasprotuje višji plači za druge
Čeprav je bil Golob deležen visokih prejemkov, pa je proti povišanju plač v zdravstvu. “Dvigovanje plač ni prehodnega značaja, to je razlog, da smo danes proti temu, da se povišujejo plače v javnem sektorju,” je pojasnil v oddaji Tarča Golob. “Mene sicer čudi, da nekdo, ki zasluži 45 tisoč evrov bruto na mesec in ki v svojih sloganih, vsaj teden nazaj je bilo tako razumeti, govori, da bo pravzaprav to tista njegova politična smer, da bodo vsi Slovenci zaslužili toliko kot on, nasprotuje dvigu plač,” je Golobovo nasprotovanje dvigu plač v zdravstvu komentiral minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

V stranki Gibanje Svoboda so prav tako proti dohodninski reformi, s katero bi povečali neto plače vseh. Golob osebno se na vprašanje, ali podpira dohodninsko reformo, ki ga je zastavil časnik Finance, ni odzval. Višja neto plača največ pomeni tistim, ki se morajo vsak mesec boriti za preživetje, od Gibanja Svoboda pa smo pričakovali, da bodo imeli več posluha za navadne državljane, saj kar 62,9 odstotka vprašanih podpira novelo zakona o dohodnini.

Naslednje je na potezi ministrstvo
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so že izrazili pričakovanje, da bodo nadzorniki GEN-I, če se bo izkazalo, da je uprava dobivala previsoke prejemke, zahtevali vračilo preveč izplačanih prejemkov. “V luči tega smo pozvali odgovorne, da v skladu z ZPPOGD zahtevajo vračilo preveč izplačanih prejemkov in da nas seznanijo z vsemi aktivnostmi v smeri vzpostavitve zakonitega stanja,” so zapisali na MGRT. Tokrat je na potezi ministrstvo, da razreši nerešeno vprašanje, povezano s prejemki uprave podjetja Gen-I, katerega del je bil do nedavnega tudi Golob.

Sara Rančigaj