Javnomnenjska anketa, ki jo je med 11. in 13. aprilom 2022 za Nova24TV opravila agencija Parsifal, kaže, da podpora v zadnjem obdobju najbolj raste Novi Sloveniji – krščanskim demokratom. Od 9. aprila, ko je anketa namerila NSi 5,4 odstotka, pa do 13. aprila, je podpora zrasla na 7,6 odstotka. Mlada in sposobna ministrska ekipa se lahko pohvali s številnimi projekti na področju infrastrukture, digitalizacije, kmetijstva, družinskih ter socialnih zadev in obrambe. Poleg tega so vidni učinki medijske in terenske kampanje.
Predvolilna kampanja je v polnem teku, naslednjo nedeljo nas namreč čakajo parlamentarne volitve v državni zbor. Javnomnenjska anketa, ki jo je med 11. in 13. aprilom 2022 za Nova24TV opravila agencija Parsifal, kaže, da na vrhu ni nikakršnih presenečenj. Stranka SDS še naprej suvereno vodi, sledita pa ji Gibanje Svoboda in Socialni demokrati. Poleg Levice bi parlamentarni prag dosegli tudi stranki NSi in gibanje Povežimo Slovenijo, ki imata ves čas merjenja javnega mnenja stabilno podporo s trendom rasti.
Vse odkar je globoka država izbrala elektro oligarha Roberta Goloba za svojega favorita, lahko vidimo, kako slabi levo koalicijo KUL, ki si je od nastopa vlade Janeza Janše prizadevala za prevzem oblasti. Na račun Gibanja Svoboda sta se stranki LMŠ in SAB znašli precej pod parlamentarnim pragom. Stranki SD, ki si je pred vstopom Goloba v politiko prizadevala, da bi vodila vlado, ne uspe preseči tretjega mesta. “Zato se SD kot edina dobro organizirana stranka levo od sredine ne bori za 30 odstotkov in za zmago, ampak za 10 odstotkov. Ker ima v vrhu stranke ljudi, ki so tudi intimno na ideološki liniji ekstremne populistične Levice in ne sodobne evropske socialdemokracije,” je v povezavi z izpadom podpredsednice stranke SD in kandidatke za poslanko Dominike Švarc Pipan, ki ni želela seči v ponujeno roko premierju Janši kritično izpostavil politolog dr. Miro Haček.
Stranka SDS še naprej zmagovita
Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo največji vladni stranki SDS (19,1 odstotka glasov). Sledile bi stranke: Gibanje Svoboda z 15,7 odstotka glasov, SD z 8 odstotki glasov, Levica z 5,8 odstotka glasov, NSi z 5,7 odstotka glasov in Povežimo Slovenijo z 4,2 odstotka glasov. Parlamentarne stranke LMŠ, SAB, SNS in DeSUS bi ostale pod parlamentarnim pragom. 1,5 odstotka vprašanih ne bi volilo nobene stranke, 17 odstotkov vprašanih pa je neodločenih, kateri stranki bi namenili svojo podporo. 6 odstotkov je takih, ki na volitve sploh ne bi šli.
Podrobnejši podatki podpornikov strank
Če si pogledamo križanje med demografskimi in vsebinsko spremenljivko, lahko vidimo, da med volivci stranke SDS in SD prevladujejo moški in tisti v najvišji starostni skupini (55 let in več). Moški prevladujejo med podporniki strank NSi in gibanja Povežimo Slovenijo. Obema strankama je skupno to, da imata največji delež volivcev v najmlajši starostni skupini. Največji delež podpornikov SD in NSi ima višjo, visoko ali višjo izobrazbo, med podporniki gibanja Povežimo Slovenijo prevladujejo tisti s srednjo izobrazbo, med podporniki SDS pa tisti z najnižjo izobrazbo. Iz manjšega kraja je največ podpornikov Gibanja Povežimo Slovenijo, največ podpornikov stranke SD prihaja iz mesta. Med podporniki strank SDS in NSi prevladujejo tisti iz vasi ali zaselka.
Pri drugouvrščenem Gibanju Svoboda prevladujejo ženske in tisti v najstarejši starostni skupini (55 let in več). Moški prevladujejo med podporniki stranke Naša dežela in tisti v srednji starostni skupini (35–54 let). Tisti s poklicno izobrazbo predstavljajo večino simpatizerjev stranke Aleksandre Pivec, tisti z višjo, visoko ali višjo izobrazbo pa večino simpatizerjev Golobovega gibanja. Pri obeh strankah je največji delež tistih podpornikov, ki živijo v manjšem kraju. Med neopredeljenimi prevladujejo ženske, tisti v srednji starostni skupini, tisti z osnovno izobrazbo in tisti, ki živijo v manjšem kraju.
Vir: Parsifal
Podpora med opredeljenimi
Med opredeljenimi bi prvouvrščena SDS dobila 25,5 odstotka glasov, drugouvrščeno Gibanje Svoboda 21 odstotkov glasov in tretjeuvrščena SD 10,6 odstotka glasov. Levica bi zasedla četrto mesto z 7,8 odstotka glasov, peto mesto vladna NSi z 7,6 odstotka glasov, šesto mesto gibanje Povežimo Slovenijo z 5,7 odstotka glasov, sedmo mesto pa stranka Resni.ca z 4,4 odstotka glasov. Stranki LMŠ (3,2 odstotka glasov) in SAB (2,5 odstotka glasov) bi se v koaliciji KUL odrezale najslabše.
Volilna udeležba bi bila višja kot leta 2018
Naslednjih parlamentarnih volitev se bo zagotovo udeležilo 65,8 odstotka anketirancev (ocena 5). Nikakor se jih ne bo udeležilo 8,0 odstotkov anketirancev (ocena 1). Kot je mogoče videti iz spodnjega grafa, bi bila volilna udeležba višja kot ta leta 2018, ko je bila ta 52,6-odstotna. Če časovno primerjamo podatke lahko vidimo, da se od 6. aprila dalje volilna udeležba konstantno povečuje.
Vir: Parsifal
Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev (ocena 5) in so opredeljeni, bi jih največ (27,3 odstotka) podprlo SDS, sledile bi Gibanje Svoboda (25,5 odstotka), SD (10,1 odstotka), Levica (7,7 odstotka) , NSi (6,3 odstotka), Povežimo Slovenijo (4,7 odstotka) in Resnica (4,6 odstotka).
V raziskavo je bilo zajetih 936 anketirancev, stopnja odzivnosti telefonskega anketiranja je bila 13,5 odstotna. V anketiranje je bilo zajetih 50,9 % žensk. Povprečna starost znaša 55,1 let, standardni odklon je 16.7. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (50,6 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (34,9 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (14,5 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (33,2 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (29,1 %), 21,2 % anketirancev ima poklicno šolo in 16,5 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (54,9 %), sledi mesto (28,2 %) in manjši kraj (16,9 %). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (25,9 %), sledita podravska (16,0 %) in savinjska (11,9 %) regija.
Sara Kovač