Skrbni pregled skupine Istrabenz Gorenje, o katerem smo že pisali, je namreč le kaplja v morje slabih praks Roberta Goloba. Družbo je namreč izčrpaval na 1001 način. Poleg tega, da je podjetje izčrpaval, da bi prišel do lastništva brez lastnega vložka – kar podrobneje opisujemo v tem članku – smo od dobro obveščenih virov izvedeli tudi to, da je v letu 2008 z denarjem družbe Istrabenz Gorenje energetski sistemi drago kupil svoje lastno podjetje, ki ga je ustanovil skupaj z Dejanom Paravanom. Golob se je zavedal perverznosti in škodljivosti posla, zato je za svoj nakup angažiral pooblaščenko ter tako skušal prikriti svojo vlogo. Omenjen posel mu je tako navrgel kar lep dobiček – ki pa ga po vsej verjetnosti ni vložil za dokapitalizacijo Istrabenz Gorenja. Vsa opisana praksa kaže na naravo Roberta Goloba, obenem pa govori o njegovi izraziti neprimernosti za predsednika vlade. V nadaljevanju prilagamo tudi dokumente.
Pred kratkim smo v našem mediju pisali o dokumentu, ki smo ga pridobili, in sicer “Skrbni pregled skupine Istrabenz Gorenje”, ki naj bi ga opravila znana revizijska hiša leta 2010, ob tem pa so odkrili številne nepravilnosti direktorja Roberta Goloba. Iz dela dokumenta je razvidno, da si je Golob kot predsednik uprave družbe Istrabenz Gorenje z določbami v družbeni pogodbi vnaprej zagotovil večjo udeležbo pri dobičku, kot bi mu pripadalo po lastniškem deležu, kar je po korporativni zakonodaji edini merodajni podatek pri delitvi dobička. Če povemo po domače – Golob je imel že vnaprej privilegije, ki bi mu sicer pripadali šele v primeru lastništva določenega deleža podjetja, ob tem pa je imel načrt, da s tem izplačanim dobičkom družbe naknadno dokapitalizira podjetje in pridobi 10-odstotni delež kot fizična oseba. A dokapitalizacije mu dejansko ni bilo treba izvesti, saj je imel pravico do 24,44 odstotka dobička tudi brez dejanskega lastništva.
Iz dokumenta je razvidno, da je šlo za hudo negospodarno ravnanje in to že od samega začetka – ob tem je treba omeniti inkorporacijo družbe, kjer je bilo s samim statutom določeno, da se brez privolitve Goloba ne more zgoditi nič. Golob naj bi bil torej edini fizični lastnik, ostala družbenika (Gorenje, Istrabenz) pa sta bili takrat še v razpršenem lastništvu. Tako so si naredili strukturo, da bodo vsaj to podjetje obvladali, če že ne bi šlo drugače. Skrbni pregled tudi razkriva, da je Golob za leto 2008 prejel 24,44 odstotka dobička, pa čeprav njegov delež ne bi smel preseči 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Tako je Golob pri delitvi dobička prejel 206.463 evrov, kar je za navadnega smrtnika s povprečno plačo 20-letni zaslužek.
Na naslednji seji je bil sprejet sklep, da ima Golob – ne glede na določila družbene pogodbe – pravico do dokapitalizacije družbe, in sicer do višine 791.642 evrov – kar jasno kaže na to, da Golob v trenutku, ko so delili dobiček, še ni imel 10 odstotnega lastništva. Pravzaprav je iz dokumenta razbrati, da je bilo takrat njegovo lastništvo 1,235-odstotno. Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da je elektro-oligarh po vsej verjetnosti svoj kapital vplačeval z dividendami od evidentno napihnjenih bilanc in ne s svojim denarjem.
Golob si je zagotovil opcije, ki so v nasprotju s korporativnimi zakonskimi določbami
Golob si je torej zagotovil opcije, ki so mu prinašale večjo udeležbo pri dobičku in glasovanju – kar je sicer v nasprotju s korporativnimi zakonskimi določbami, saj se lahko pravico iz naslova upravljavskih pravic uveljavlja samo na skupščini na podlagi vpisanega lastništva. Ne pa na podlagi opcije ko bo, če bo izvršena. Ob tem se je vsekakor smiselno vprašanje, zakaj sta druga dva družbenika pristala na tak dogovor, s katerim si je manjšinski družbenik vnaprej zagotovil garancijo za delež na izplačilu dobička, s katerim bi šele naknadno, torej z dokapitalizacijo v družbi z izplačanim dobičkom, dejansko pridobil delež v višini deset odstotkov kapitala. Natanko to vprašanje so postavili tudi v Skrbnem pregledu – ali so na vprašanje dobili odgovor, nam ni znano. Lahko pa skoraj z gotovostjo zaključimo, da je bilo to v interesu vseh treh družbenikov oziroma vseh takrat vpletenih. Relativni rok za kazenski pregon je sicer že pretekel (10 let po izvršitvi kaznivega dejanja), tako da zaradi oškodovanja in zloraba uradnega položaja ter zaupanja pri gospodarski dejavnosti ni več možno preganjati nikogar.
Kot predsednik uprave družbe Istrabenz Gorenje je Golob kupil zasebno podjetje – po močno zasoljeni ceni
Kot že rečeno, pa smo prejeli tudi zanesljive in preverjene podatke, ki jih potrjuje priloženi notarski zapis. Iz njega je razvidno, da je Golob v letu 2008 z denarjem družbe Istrabenz Gorenje energetski sistemi drago kupil svoje lastno podjetje PBC d.o.o., ki naj bi se ukvarjalo s kongresno dejavnostjo. Podjetje naj bi po naših podatkih ustanovil skupaj z Dejanom Paravanom, ki je danes član uprave Gen-i. Svet v elektro gospodarstvu je res majhen. Iz notarskega zapisa je razvidno, da je imelo podjetje osnovnega kapitala nekaj manj kot 9 tisoč evrov. Z dotično pogodbo je Golob podjetje PBC in svoja poslovna deleža torej prodal družbi Istrabenz Gorenje. Cena poslovnega deleža je znašala nekaj več kot 166 tisoč evrov. Čeprav se Golob na kupoprodajno pogodbo raje ni podpisal in je uporabil pooblaščenko, pa se je na prilogo pogodbe povsem brez skrbi podpisal kot predsednik uprave družbe Istrabenz Gorenje.
Sara Bertoncelj