Slovenska demokratska stranka bi bila zmagovalka parlamentarnih volitev, če bi bile volitve to nedeljo. V anketi agencije Parsifal o priljubljenosti parlamentarnih strank bi dobili 22,4 odstotka glasov. Drugo mesto bi osvojila Lista Marjana Šarca s 14,9 odstotki in Socialni demokrati s 11,9 odstotkov glasov. Prednost največje vladne stranke bi se še povečala, saj bi med opredeljenimi dobila 31,9 odstotka glasov. Z najvišjo oceno (5) udeležbe volitev in opredeljenostjo bi Slovensko demokratsko stranko obkrožilo 36,7 odstotki. Za komentar raziskave smo zaprosili analitika in odlična poznavalca slovenskega političnega prostora Tomaža Štiha in Boruta Rončevića.
Ostale parlamentarne stranke ne bi presegle deset odstotkov, če bi bile volitve to nedeljo. Prvi trojici sledijo Levica (6,5 %), DeSUS (4,1 %), NSi (3,8 %) in SNS (3,1 %). 28,1 % volivcev je neopredeljenih.
Po besedah Štiha se očitno podpiranje ulice ni obrestovalo nekaterim strankam na levici. Tiste stranke, ki so želele delati politiko na ulici so dobile manj kot bi pričakovali. Za vlado se je najbrž obrestovalo, da so delali tiho in dobro, kar je dobra strategija za Slovenijo v naprej, nam je zaupal politični analitik Tomaž Štih.
“Sprememba vodje stranke ne daje rezultatov, ki so jih pričakovali. So pa bila njihova pričakovanja precej naivna, saj stranka pod vodstvom Tanje Fajon ni spremenila sporočila, njen diskurz se je kvečjemu še dodatno radikaliziral,” nam je zaupal o javnomnenjski podobi Tanje Fajon in njenih Socialnih demokratih sociolog Borut Rončević.
SDS bi dodatno še povečala prednost med opredeljenimi volilci, ki se bodo udeležili volitev
V anketi se je 514 udeležencev odločilo, da bodo volili eno izmed politični strank v Sloveniji. Med opredeljenimi se prednost Slovenske demokratske stranke pred politično konkurenco še dodatno poveča. Med opredeljenimi, bi SDS dobila 31,2 %, LMŠ 20,7 % in SD 16,5 %. Sledijo Levica (9,0 % ), Desus (5,6 % ), Nsi (5,2 %), Sns (4,3 % ), Pirati (2,7 % ), SLS + NLS (2,5 % ), SAB (1,2 %), SMC in Dobra država (0,5 % ).
Med zanesljivimi udeleženci volitev ostaja 10 odstotna razlika med vodečo SDS in drugouvrščeno LMŠ
Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev (ocena 5), bi jih največ 31,6 % podprlo SDS, sledi LMŠ (20,2 %), SD (15,1 %), Levica (6,5 %), NSi (3,6 %) in DeSUS (3,0 %). Sledijo še SLS+NLS (2,5 %), SNS (2,4 %), SAB (0,9 %), Pirati in SMC (0,2 %). Zagotovo se bo volitev udeležilo dobrih 389 vprašanih so odgovorili v anketi agencije Parsifala.
Slovenska demokratska stranka bi zmagala z 36,7 odstotkov med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev in so opredeljeni
Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev (ocena 5) in so opredeljeni, bi jih največ 36,7 % podprlo SDS, sledi LMŠ (23,5 %), SD (17,6 %), Levica (7,5 %), NSi (4,1 %) in DeSUS (3,5 %). Sledijo SLS + NLS (2,7 %), SAB (1,0 %), Pirati (0,3 %) in SMC (0,2 %). V anketi se je za opredeljene in se bodo zagotovo udeležili volitev 335 anketerirancev.
Tomaž Štih:
Očitno se podpiranje ulice ni obrestovalo. Tiste stranke, ki so želele delati politiko na ulici so dobile manj kot bi pričakovali. Za vlado se je najbrž obrestovalo, da so delali tiho in dobro. To je dobra strategija za Slovenijo v naprej. Preseneča me relativno visok odstotek Listi Marjana Šarca in pa mogoče presenetljivo zelo nizek odstotek SMC, ki pa ga je treba pripisati temu, da je to sredinska stranka. SMC ni navajena nima niti obrambnih mehanizmov pred tem medijskim stampedom in globoko državo. Naslednji dve leti bo potrebovala do konca mandata, da te obrambne mehanizme zgradi.
Nova Slovenija ima težko delo, ker ima po eni strani državotvorne resorje, po drugi strani pa so to resorji, ki niso toliko spoštovani, kot bi morali biti. Minister Tonin dela zelo dobro delo, ampak preprosto težko je biti minister za obrambo v Sloveniji z zelo visoko podporo. Ne dvomim pa, da ko bo stekla debirokratizacija oz. tiste aktivnosti, s katerim so oni močni in se jim bo podpora pobrala. Nsi je stranka, ki ne gre nikamor.
To je nekak logično. Tanja Fajon je novinarka, ki nima neke vizije vodenja države, ampak je bolj dobra v teh surovostih, besednih bojih v antifašizmu in antijanšizmu. V resnici pa za državo vodit antifašizem ni dober program in s tem Tanja Fajon ne bo potegnila.
Levica ima žal svojo redni volilno telo, ki se vedno odloča za neko bolj skrajno opcijo. Ta pa pri rezultatih te skrajne opcije, kljub temu, da je precejšnja kriza in borba proti koroni je bila trdna, se ni okrepila. Pričakovalo bi se, da se jim bo podpora zvišala.Tako da, očitno so Slovenci res naveličani vseh prepirov, vključno z antifašizmom. Samo želijo neko normalno prebroditev krize. V prihodnje pa nek dober protibirokratski oz. gospodarski program, da se dvignemo.
Borut Rončević:
Razmerje med strankami ostaja bolj ali manj nespremenjeno in to kljub zelo pestremu dogajanju v osrednjih medijih, kljub petkovim kolesarjenjem, kljub aktivnostim proračunsko financiranih nevladnih organizacij in kljub neposrednim in tudi zakulisnim aktivnostim za rušenje vlade. Izrazito veliko energije in naporov na čedalje bolj radikalizirani levi strani političnega prostora gre zaenkrat v prazno.
Visoka podpora SDS je pričakovana in je posledica tako dolgoletnega sistematičnega dela kot tudi precej uspešnega vodenja vlade, najprej obvladanja prvega vala epidemije in potem še odločnih ukrepov za obvladovanje gospodarskih in socialnih posledic, torej ukrepov, katerih koristi je tako ali drugače čutila večina prebivalstva in ki jih stranka zelo intenzivno in uspešno komunicira javnosti.
S svojimi rezultati je lahko, paradoksalno, še najbolj zadovoljen LMŠ, saj do neke mere presenetljivo ohranja vodstvo med opozicijskimi strankami in to kljub velikanski blamaži z neposrečenim poskusom Marjana Šarca, da bi z odstopom izsilil predčasne volitve, ki je prinesel tretjo vlado Janeza Janše in kljub temu, da je njihova politika zaenkrat popolnoma nevsebinska in kritizerska.
Daleč največji osmoljenec so zaenkrat Socialni demokrati. Sprememba vodje stranke ne daje rezultatov, ki so jih pričakovali. So pa bila njihova pričakovanja precej naivna, saj stranka pod vodstvom Tanje Fajon ni spremenila sporočila, njen diskurz se je kvečjemu še dodatno radikaliziral. S tem pristopom bo sicer okrepila podporo znotraj stranke, zagotovo pa ne bo uspela nagovoriti večjega deleža volilnega telesa. Bi pa tu opozoril še na nekaj drugega. “Šok terapija” z nepričakovano spremembo vodje stranke je zelo jasen indic, da so v stranki zelo resno računali na padec vlade in predčasne volitve. Vprašanje je le ali gre za konkretne in usklajene načrte ali pa za račun Socialnih demokratov brez krčmarja.
Med manjšimi strankami bi morda izpostavil SLS. Ta sicer ne dosega zelo visoke podpore, je pa ta že nekaj časa razmeroma stabilna in je na takem nivoju, da bi se lahko sistematičnim delom in ustrezno volilno kampanjo ta stranka vrnila v Državni zbor
Metodološki vzorec raziskave
V raziskavo je bilo zajetih 715 anketirancev, od tega 49,9 % žensk. Povprečna starost znaša 51,6 let, standardni odklon je 15,9 let. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (42,9 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (38,0 %) in najmanj je najmlajše starostne skupine (19,1 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,8 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,9 %), 24,0 % anketirancev ima poklicno šolo in 12,3 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (53,8 %), sledi mesto (31,3 %) in manjši kraj (14,9 %).Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (53,8 %), sledi mesto (31,3 %) in manjši kraj (14,9 %).
Luka Perš