Stranke SDS, NSi, Povežimo Slovenijo in Naša dežela bi po zadnji anketi zasnovale novo koalicijo. Skupno bi prejele 46,4 odstotka glasov, medtem ko bi KUL z Golobovo stranko prejeli 42,8 odstotka. Obenem je jasno, da bi stranka LMŠ izpadla iz parlamenta.
Rezultati raziskav javnega mnenja, ki jo je za Nova24TV med 31. marcem in 4. aprilom 2022 za naš medij izvedla agencija Parsifal, kažejo, da bi glede na odzive opredeljenih volivcev volilni prag prestopilo osem strank. Med opredeljenimi bi stranke prejele sledeče odstotke glasov: SDS (31,3 %), Gibanje Svoboda (22,1 %), SD (10 %), NSi (6,4 %), Levica (6,4 %), Povežimo Slovenijo (4,7 %), SAB (4,3 %) in Naša dežela (4 %).
Pred parlamentom pa bi ostale sledeče stranke: LMŠ (2,4%), Desus (2,4 %), Resni.ca (1,7 %), SNS (1,3 %), Vesna (1,2 %), Pirati (1,0 %) in Naša prihodnost (0,8 %) itd.
Očitno je, da bodo volitve odločale manjše stranke, po tej anketi pa trenutno kaže izpad LMŠ iz parlamenta, s tem pa so zmanjšane tudi možnosti za oblikovanje leve vlade. Stranko SAB pa še dodatno ogroža povezovalna stranka Naša dežela Aleksandre Pivec, ki prav tako stavi na upokojence, potem ko je že pred časom postalo jasno, da na DeSuS ni mogoče več računati. Obenem ima Naša dežela prednost zaradi močnih vsebinskih poudarkov in velike odločenosti predsednice Pivčeve, da se prebije v parlament. Spomnimo še, da je Pivčeva ves čas žrtev političnih diskreditacij smetarskih medijev Martina Odlazka in politične konkurence, ker predstavlja jeziček na tehtnici.
Volivci bi nagradili povezovalnost
Tudi programska plat SAB in LMŠ je njuna šibka točka. Volivce bo vse težje prepričati s fantomskim antijanšizmom. Hkrati so siti izključevalnosti, ki jo poosebljajo stranke opozicije KUL in Svoboda. Nasprotje temu pa je ravno Gibanje Povežimo Slovenijo, ki združuje nazorsko različne partnerice in je dokaz, da je povezovanje na politični sredini mogoče, s strani volivcev pa več kot zaželeno. Slednje pa je predvsem edina resna možnost za bodočnost slovenskega političnega prostora.
V raziskavo je bilo zajetih 800 anketirancev, od tega 50,9 % žensk. Povprečna starost znaša 55,1 let, standardni odklon je 16,3. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (50,2 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (36,1 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (13,7 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (31,9 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,5 %), 22,3 % anketirancev ima poklicno šolo in 17,2 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,5 %), sledi mesto (29,1 %) in manjši kraj (15,4 %). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (25,4 %), sledita podravska (15,6 %) in savinjska (12,8 %) regija.
Domen Mezeg