[Javnomnenjska anketa] SDS prepričljivo pred Gibanjem Svoboda, nad katerim je obupala globoka država

Gibanju Svoboda, ki je na nedavnih državnozborskih volitvah uspela zmaga s prepričljivo prednostjo, podpora še naprej pada, na drugi strani pa narašča podpora največji opozicijski stranki SDS, ki jo vodi nekdanji premier Janez Janša, razkrivajo podatki nedavne javnomnenjske ankete, ki jo je za Novo24TV izdelala agencija Parsifal. “Rezultati kažejo ne le, da je Gibanje Svoboda nasedlo na čereh lastnih neizpolnjenih obljub, ampak da je nad njo obupala tudi globoka država, saj je jasno, da bizarno, nepredvidljivo obnašanje predsednika vlade ustvarja nevarnost, da spodkoplje vse nadaljnje projekte novih obrazov,” je anketne odgovore komentiral politični analitik Mitja Iršič.

Agencija Parsifal je med 13. in 16. novembrom za Nova24TV izvedla javnomnenjsko anketo o podpori političnim strankam. Naslednjih parlamentarnih volitev bi se zagotovo udeležilo 58,1 odstotka anketirancev. Nikakor se jih ne bo udeležilo 13,2 odstotka anketirancev, razkrivajo podatki javnomnenjske ankete, ki je bila izvedena med 13. in 16. novembrom.

SDS prepričljivo vodi
Na vprašanje, če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS (28,5 odstotka glasov). Sledilo bi Gibanje Svoboda z 17,1 odstotka glasov, koalicijska SD bi z 8,7 odstotka glasov zasedla tretje mesto. Četrto mesto bi zasedla stranka NSi z 8,4 glasov, zadnje pa koalicijska Levica z 4,8 odstotka glasov, ki se je sicer že na zadnjih državnozborskih volitvah komaj prebila v državni zbor.

11,4 odstotka vprašanih ne ve, komu bi namenilo glas na državnozborskih volitvah, 9,1 odstotka pa je takih, ki bi svoj glas namenili drugi stranki. 7 odstotkov je takšnih, ki se ne bi odpravili na volitve, če bi bile te to nedeljo, 5,2 odstotka pa ne bi volilo nobene stranke.

Razlika med prvo- in drugouvrščeno stranko vedno večja
Če si pogledamo nihanje podpore skozi čas, lahko vidimo, da stranki SDS od junija dalje podpora narašča. Ta je namreč tedaj namerila 20-odstotno podporo, v septembru je stranki podpora narasla na 22,5 odstotka, v novembru pa je podpora še povečala, saj ta znaša 28,5 odstotka glasov. Gibanje Svoboda je bilo junija procentualno gledano z 21,5 odstotka glasov bližje svoji največji tekmeci SDS in je vodilo. V septembru je stranka, ki jo vodi premier Robert Golob, zaostala za SDS z 20 odstotki glasov, podpora pa se v novembru še naprej zmanjšuje.

Koalicijski stranki SD, ki jo vodi Tanja Fajon, podpora niha. Slednja je bila namreč junija deležna 8,8 odstotka glasov, v septembru je podpora stranki upadla na 5,6 odstotka. V novembru so uspeli v SD navkljub velikemu nezadovoljstvu nad vlado doseči porast priljubljenosti, saj so zabeležili 8,7 odstotka glasov in se s tem uvrstili na tretje mesto. Nova Slovenija, ki jo vodi Matej Tonin, je junija dosegla 5,9 odstotka glasov, v septembru pa 7,3 odstotka glasov. Čeprav ji je uspelo v novembru doseči še večje število glasov, pa 8,4 odstotka glasov ni zadostovalo, da bi se uvrstila pred SD. Čeprav se zdi, da aktualna vlada skoraj v celoti sledi agendi koalicijske Levice, pa se slednja nikakor ne uspe pobrati, podpora ji namreč pada. Junija je namreč stranka osvojila 6,4 odstotka glasov, septembra 4,9 odstotka glasov, v novembru pa le še 4,8 odstotka glasov.  Kot kažejo rezultati, je vedno večji delež takšnih, ki bi volili drugo stranko.

Opredeljeni volivci
Med opredeljenimi volivci bi stranka SDS osvojila 42,3 glasov, Gibanje Svoboda 25,3 odstotka glasov in SD 12,9 odstotka glasov. Nova Slovenija bi z 12,4 odstotka glasov zasedla četrto mesto, Levica pa z 7,2 odstotka glasov zadnje mesto med parlamentarnimi strankami.

Vir: Parsifal

V spodnjem grafu si lahko skozi čas ogledate nihanje podpore strankam od državnozborskih volitev leta 2018 vse do danes:

Vir: Parsifal

Tisti, ki bi se udeležili volitev
Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, bi jih največ (38,6 odstotka vprašanih) podprlo SDS, sledilo bi Gibanje Svoboda z 18,8 odstotka glasov. Na tretjem mestu bi se zvrstila SD z 10,3 odstotka glasov, na četrtem NSi z 8,8 odstotka glasov in na zadnjem (petem mestu) Levica s 4,8 odstotka glasov.

9,2 odstotka vprašanih ne ve, komu bi namenili svoj glas, 7,1 odstotka pa je takšnih, ki bi svoj glas namenilo kateri drugi stranki, ki trenutno ni v parlamentu. 2,4 odstotka vprašanih ne bi volilo nobene stranke.

Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev in so opredeljeni, bi jih največ (47,5 odstotka vprašanih) podprlo SDS, sledile bi stranke: Gibanje Svoboda z 23,1 odstotka glasov, SD z 12,7 odstotka glasov, NSi z 10,8 odstotka glasov in Levica s 6 odstotki glasov.

Križanje spremenljivk
Če si pogledamo križanje med demografskimi in vsebinsko spremenljivko lahko vidimo, da je med volivci stranke SDS več moških, prevladujejo volivci v starostni skupini 55 let in več in tisti z najnižjo izobrazbo. Med volivci Gibanja Svoboda prevladujejo ženske, tisti v najstarejši starostni skupini (55 let in več) in tisti s srednjo izobrazbo. Med volivci koalicijske SD prevladujejo ženske, tisti v najstarejši starostni skupini in tisti z najnižjo izobrazbo. Med simpatizerji NSi prevladujejo ženske, tisti v srednji starostni skupini (od 35 do 54 let) in tisti z najnižjo izobrazbo. Koalicijsko Levico podpira več žensk kot moških, tisti v srednji starostni skupini in tisti z najvišjo izobrazbo.

Padec levice je zgodovinska priložnost desnice
Za komentar ankete smo povprašali političnega analitika Mitjo Iršiča. “Videti je, da se slovensko volilno telo po avanturi z še eno od generičnih novoobraznih strank vrača v stanje običajne paralize, ki smo ji priča vse od leta 2018, kjer se je desnica konsolidirala v stranki SDS, leva sredina pa izgubljeno išče naslednji novi obraz – več kot 30 odstotkov ljudi očitno čaka, da na 24ur uzre naslednjega “Goloba”, kar pa bo iz mandata v mandat težje, saj se je zgodba ponovila že petič zapored, vsakič znova z bolj poraznimi rezultati”, je izpostavil in dodal, da je jasno, da je SDS edina resna stranka v Sloveniji z razvejano lokalno mrežo in stabilno volilno bazo.

“Rezultati kažejo ne le, da je Gibanje Svoboda nasedlo na čereh lastnih neizpolnjenih obljub, ampak, da je nad njo obupala tudi globoka država, saj je jasno, da bizarno, nepredvidljivo obnašanje predsednika vlade ustvarja nevarnost, da spodkoplje vse nadaljnje projekte novih obrazov,” je prepričan. O rezultatih Nove Slovenije pravi, da je ta stranka še enkrat pokazala, da na desnici ne nudi alternative SDS, ampak kvečjemu le dodatek. “Odmik na levo jim pri tem ni pomagal.” Glede na to, da sta SD in predvsem Levica še nad parlamentarnim pragom, po Iršičevih besedah nakazuje, da sta se dovolj dobro izolirali od najslabše vlade v zgodovini Slovenije, v kateri sicer sami aktivno sodelujeta. “Je pa vprašanje, kako dolgo jima ta dvojna igra lahko uspeva,” poudarja.

Iršič meni, da je jasno, da trenutna pat pozicija do volitev ne bo vzdržala. “Tako na levici kot na desnici se pripravljajo velike spremembe. Videti pa je, da bo imela desnica zgodovinsko priložnost, da prvič v zgodovini oblikuje povsem desno koalicijo,” je še dodal.

Ž. N.