V zadnjih dneh smo lahko poslušali izgovore nekdanjega Kučanovega zeta, vodje sindikata SVIZ Branimirja Štruklja češ, da bi morebitno testiranje lahko povzročilo hude zdravstvene težave pri učiteljih. Med drugim so navajali, da jim bo palčka uničila nosno sluznico. Nič čudnega, da si je marsikdo zaradi načina poročanja večinskih medijev ustvaril občutek, da so vsi učitelji proti testiranju. Kljub strašenju medijev je večina učiteljev opravila državljansko dolžnost in se odšla testirat. Nedavna javnomnenjska anketa, ki jo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, v obdobju od 25 januarja do 28. januarja, razkriva, da velika večina (72,8 odstotka vprašanih) meni, da se učitelji morajo obvezno testirati.
Ne glede na argumente, ki so podani s strani zdravstvene stroke, mediji in paradržavne strukture (sindikati, nevladne organizacije) v objemu levice trdijo, da gre za fašistične ukrepe vlade. Na veliko srečo temu vsak dan nasede vedno manj slovenskih državljank in državljanov. Agencija za merjenje javnega mnenja Parsifal je anketiranim v zvezi s testiranjem učiteljev postavila naslednje vprašanje: “Ali podpirate obvezno testiranje učiteljev s hitrimi testi za covid-19?”
V javnomnenjski anketi je večina anketirancev dejala, da podpira obvezno testiranje za učitelje. 72,8 odstotka vprašanih je s tem potrdilo, da se strinjajo s hitrim testiranjem učiteljev, ker je to nujno za zaščito zdravja. 22,4 odstotka vprašanih je bilo takih, ki testiranju učiteljev nasprotujejo, saj menijo, da testiranje predstavlja poseg v njihovo osebno svobodo. Malce manj kot pet odstotkov vprašanih je bilo takih, ki se glede tematike niso opredelili.
Sodeč po rezultatih ankete so ženske tiste, ki v večji meri podpirajo testiranje učiteljev, ker je to nujno za zaščito zdravja. Najbolj so testiranju naklonjene ženske v starostni skupini 55 let in več, najmanj pa tiste, ki so v starostni skupini 18-34 let. Sodeč po izobrazbi so testiranju najbolj naklonjene tiste, ki imajo poklicno izobrazbo, najmanj pa tiste, ki imajo srednješolsko izobrazbo.
Vodja Sviza Branimir Štrukelj in covid učitelji v slovenski javnosti sprožili veliko demagoško igro proti testiranju
Zavračanje obveznega testiranja za učitelje sploh ne preseneča. V našem mediju smo prikazali primere treh učiteljev, ki so nasprotovali obveznemu testiranju. Eni so obvezno testiranje primerjali s posilstvom. Drugi so zopet trdili, da intelektualci sami zase in za širšo družbo vedo, kaj je najboljše za njih. Tretji zopet trdijo, da jim je kratena osebna svoboda.
Vse to so večino časa podpihovali osrednji mediji v lasti levega političnega in gospodarskega pola. V glavni vlogi je večino časa blestel vodja Sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj. Le ta se je na vsak smiseln ukrep zdravstvene stroke odzval pobalinsko. Na srečo se je izkazalo, da so učitelji raje prisluhnili stroki kot “covid intelektualcem” iz lastnih vrst.
S testiranjem na okužbo z novim koronavirusom s hitrimi testi želimo v čim večji meri odkriti vse tiste okužene osebe, ki nimajo značilnih znakov okužbe in bi zato nevede širile okužbo na druge zdrave osebe v bližini. Vse, ki imajo pozitiven rezultat hitrega antigenskega testa, se obravnava kot pozitivne na novi koronavirus. Množično testiranje na novi koronavirus s hitrimi antigenskimi testi poteka po različnih krajih po vsej Sloveniji. Na odvzem brisa se ni potrebno naročati. S sabo je potrebno imeti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja. Na lokaciji testiranja je usposobljeno osebje tisto, ki odvzame bris. Zato je popolnoma nerazumljivo, da se iz preprostega testiranja učiteljev delajo umetno ustvarjene politične zgodbe ljudi, ki želijo obračunati z vlado.
Zakaj je testiranje pomembno je sicer dobro pokazalo nedavno testiranje zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ob opravljenih 20.816 hitrih antigenskih (HAGT) testih je bilo 278 takih, ki so bili pozitivni. Če bi bilo po Štrukljevo, bi okuženi učitelji in vzgojitelji v torek prestopili vrata šol in vrtcev, kar bi seveda lahko ogrozilo trajno vračanje otrok v šole in vrtce.
Metodološki vzorec
V raziskavo je bilo zajetih 732 anketirancev, od tega 50,4 odstotka žensk. Povprečna starost je znašala 52,0 let, standardni odklon pa 15,8 let. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (43,8 odstotka), nekoliko manj je bila zastopana srednja starostna skupina (36,6 odstotka) in najmanj je najmlajše starostne skupine (19,6 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,4 odstotka), sledili so tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,6 odstotka), 23,2 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 14,8 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (51,9 odstotka), sledi mesto (30,7 odstotka) in manjši kraj (17,4 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,3 odstotka), sledita Podravska (15,5 odstotka) in Savinjska (13,3 odstotka) regija.
Luka Perš