[Javnomnenjska anketa] Volitve bo odločil majhen odstotek neopredeljenih

Datum:

“Za vse te stranke, ki so blizu volilnega praga, je zelo težko napovedati, kaj dejansko se bo z njimi zgodilo. Je pa s prispodobo uteži mogoče pojasniti, da so volivci obeh polov na nek način zaklenjeni, in da je del neopredeljenih, za katerega tekmujejo, in ki bo najverjetneje odločil končno zmago na volitvah, precej majhen. Verjetno je, da bo majhen odstotek volivcev pripeljal do velikih razlik v državnem zboru” meni politični komentator dr. Borut Rončević. 

Rezultati raziskav javnega mnenja, ki jo je za Nova24TV med 6. aprilom in 8. aprilom 2022 za naš medij izvedla agencija Parsifal, kažejo, da bi glede na odzive opredeljenih volivcev volilni prag prestopilo šest političnih strank. Med opredeljenimi bi stranke prejele sledeče odstotke glasov: SDS (29,4 %), Svoboda (28,1 %), SD (10,8 %), NSi (5,2 %), Povežimo Slovenijo (4 %) in Levica ( 4%).

Pred parlamentom pa bi ostale sledeče stranke: LMŠ (3,9 %), Resni.ca (3,6 %), SAB (3,1 %), Naša dežela (2,2 %), Pirati (1,3 %), DeSUS (1,3 %), SNS (1,1 %), Vesna (1,0 %) in Naša prihodnost – Dobra država (0,9 %).

Vir: Parsifal

Naslednjih parlamentarnih volitev bi se, če bi bile volitve v DZ to nedeljo, zagotovo udeležilo 62,7 % anketirancev. Nikakor se jih ne bo udeležilo 9,8 % anketirancev.

Vir: Parsifal

 

Kot opažamo pri “Pregledu skozi čas” se znova dviguje delež tistih, ki bi se volitev v DZ, če bi bile to nedeljo, udeležili. Pri predhodnih javnomnenjskih meritvah je bilo takšnih 62,2 %, sedaj pa se je ta delež povzpel za 0,5 %.

Vir: Parsifal

Na podlagi spodnjega grafa pa lahko vidimo, da med privrženci strank SDS in Gibanje Svoboda narašča število tistih, ki bi se volitev v državni zbor, če bi bil to nedeljo, udeležili.

Vir: Parsifal

Rončević: Volitve bo odločil majhen odstotek neopredeljenih
Rezultate ankete je v Temi dneva komentiral solastnik Parsifala dr. Borut Rončević: “Trendi nam povedo precej več, če gledamo širše, če gledamo vse stranke. Kot prvo je nemogoče napovedati, kaj se bo dogajalo zadnjih 14 dni pred parlamentarnimi volitvami in nemogoče je napovedati, kaj se bo zgodilo v nedeljo 24. aprila. Morda se zdi še najbolj gotova napoved, da bodo Socialni demokrati na tretjem mestu.” Če se trende pogleda širše, lahko opazimo, da sta se oblikovala dva lijaka (dve uteži). Ena utež je na levici, druga pa na desnici. Pri Gibanju Svoboda Roberta Goloba se opaža, da ko je višja njegova podpora, nižja je podpora njegovih potencialnih zaveznikov iz koalicije KUL.

Solastnik agencije Parsifal in profesor dr. Borut Rončević (Foto: Nova24TV)

Še pred kakšnim mesecem LMŠ-ju in stranki SAB ni kazalo tako slabo z vidika uvrstitve v državni zbor. In sedaj, ko je podpora Gibanju Svoboda zrastlo, se je začelo postavljati resno vprašanje, ali se bosta te dve stranki uvrstili v DZ. Nekaj obratnega pa se dogaja na drugi strani političnega spektra – ko je podpora SDS malce upadla, smo lahko opazili, da se je malce pričela dvigati njegovim potencialnim zaveznikom kot so Povežimo Slovenijo, NSi in Naša dežela. Res pa je, da so vse te stranke tako blizu volilnega praga, da si Rončević ne bi drznil napovedati, kaj dejansko se bo zgodilo. Je pa s prispodobo uteži mogoče pojasniti, da so volivci obeh polov na nek način zaklenjeni, in da je del neopredeljenih, za katerega tekmujejo, in ki bo najverjetneje odločil končno zmago na volitvah, precej majhen. Verjetno je tudi, da bo majhen odstotek volivcev pripeljal do velikih razlik v državnem zboru.

Demografski podatki
V raziskavo je bilo zajetih 955 anketirancev, od tega 49,4 % žensk. Povprečna starost znaša 54,9 let, standardni odklon je 16.2. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (49,3 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (35,9 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (14,8 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (33,8 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,0 %), 20,9 % anketirancev ima poklicno šolo in 17,3 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (54,4 %), sledi mesto (27,9 %) in manjši kraj (17,7 %). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,5 %), sledita Podravska (15,4 %) in Savinjska (12,5 %) regija.

Domen Mezeg

Sorodno

Zadnji prispevki

Večina Slovencev odločno proti migrantskim centrom

V zadnji javnomnenjski raziskavi agencije Parsifal so anketirance vprašali,...

Največ denarja iz medijskega sklada za Odlazkove medije

Ministrstvo za kulturo je pod vodstvom Aste Vrečko iz...

Američani delajo več kot “neambiciozni” Evropejci

Evropejci so manj ambiciozni in ne delajo tako trdo...