Nedavna javnomnenjska anketa, ki jo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, in sicer v obdobju med 12. in 14. aprilom, razkriva, da se namerava večina (32,9 odstotka vprašanih) cepiti takoj, ko bo to mogoče. Januarja je bil delež teh nekoliko višji (47 odstotkov), vendar anketa ni direktno primerljiva, ker je bil tokrat dodan še odgovor “sem že cepljen/a”. Petina sodelujočih v anketi se je namreč že cepila.
Epidemija na omejuje že več kot eno leto. Pravkar smo zaključili enajstdnevno obdobje lockdowna, ki se je izkazal za učinkovit ukrep pri zamejevanju hitrega širjenja britanskega seva koronavirusa. Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb, ki je bilo dan prej 931, je danes padlo na 871. Cepljenje je seveda najbolj učinkovit način, da bi ob virusu lahko nadaljevali z običajnim načinom življenja, vendar pa še vedno obstaja nekaj dvomov v cepiva, ki so v tem trenutku na voljo. K nezaupanju so prispevali tudi mediji, ki dokaj kritično poročajo tako o poteku cepljenja kot tudi o hujših neželenih stranskih učinkih, ki so sicer redki. Po mnenju Eme cepljenje še vedno prinaša veliko več koristi, kot pa pri tem obstaja tveganja.
V Evropski uniji je bilo do sedaj cepljenih preko sto milijonov prebivalcev z enim odmerkom, kar je skoraj četrtina prebivalstva. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izpostavila, da bomo virus lahko uspešno obvladali, ko bo cepljeno približno 70 odstotkov prebivalcev. Po zadnjih podatki portala cepimo.se se je v Sloveniji do sedaj cepilo 370.814 oseb z enim odmerkom, ter 136.582 z dvema. Največ ljudi so cepili s cepivom Pfizer/BioNtech, sledita AstraZeneca in Moderna.
Javnomnenjska raziskava je pokazala, da se bo najvišji delež anketirancev (32,9 odstotka) cepil takoj ko bo to mogoče, četrtina (24,3 odstotka) jih želi še malo počakati in videti učinke. Petina (21,5 odstotka) se jih ne namerava cepiti – odgovorili so z “ne, nikoli,” petina vprašanih pa je bila že cepljena (20,6 odstotka). Da se bodo cepili takoj, ko bo to mogoče, je odgovorilo več moških kot žensk, prav tako je nekoliko več moških prepričanih, da se sploh ne bodo cepili. Starostna struktura pokaže, da se bodo takoj, ko bo mogoče, v največji meri cepili starejši od 55 let, sledijo jim stari med 35 in 54 let. Med tistimi, ki bi raje še malo počakali, je največ oseb, ki so stare med 18 in 34 let. Januarja je bil delež tistih, ki bi se cepili takoj, ko bo mogoče, nekoliko višji (47 odstotkov), vendar anketa ni direktno primerljiva, ker je bil tokrat dodan še odgovor “sem že cepljen/a”. Petina sodelujočih v anketi se je namreč že cepila.
Te dni so sicer osrednji mediji poskrbeli tudi za razburjenje javnosti, zaradi odločitve vlade, da na prednostni seznam za cepljenje doda tudi maturante. Mediji so seveda skočili v zrak in kritizirali omenjeno potezo aktualne vlade, a se je kmalu izkazalo, da je prednostno cepljenje maturantov zahtevala šolska stroka. To dokazuje tudi dokument Državne komisije za splošno maturo. Vsekakor bi bilo v precej večjo pomoč, če bi mediji ljudi ozaveščali in jih glede cepiva tudi izobraževali. Če bo na voljo več verodostojnih informacij, se bodo ljudje gotovo lažje odločili za cepljenje, kar hkrati pomeni, da se bomo tudi hitreje vrnili k običajnem načinu življenja, ki ga vsi že zelo pogrešamo.
Sara Bertoncelj