Javnomnenjska anketa Parsifal ugotavlja, da je Demokratična stranka upokojencev Slovenije v primerjavi s prejšnjim merjenjem, 10. decembra, ko so se poslanci DeSUS uprli predsedniku Karlu Erjavcu in je dosegla zavidanja vredno visoko podporo (7,1 odstotka) v zadnjem obdobju, nekaj te podpore že izgubila. Kot kaže, Erjavčeva poteza izstopa iz koalicije ni nagrajena med volivci. Sicer pa med ostalimi strankami še vedno z veliko prednostjo vodi SDS pred LMŠ, SD, Levico, DeSUS, NSi, Pirati, SAB, SMC, SNS, SLS+NLS in Dobro državo.
Parsifal je za Nova24TV med 21. in 23. decembrom izvedel anketo o podpori političnim strankam. Na samem vrhu ni sprememb, saj še vedno z veliko razliko vodi SDS, vrstni red ostaja bolj ali manj nespremenjen, je pa Levica znova prehitela DeSUS, saj je ta izgubila nekaj podpore.
Na vprašanje anketarjev, katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo, pa je največji delež vprašanih svojo podporo namenil stranki SDS, in sicer kar 20,9 odstotka. LMŠ bi izbralo 9,9 odstotka vprašanih, SD osem odstotkov vprašanih, Levico 7,2 odstotka vprašanih, DeSUS pa 6,4 odstotka vprašanih. Vse ostale stranke bi dobile manj kot tri odstotke podpore. 36,1 odstotka volivcev pa je neopredeljenih.
DeSUS po izstopu iz koalicije pada
Komentar si vsekakor zasluži padec javnomnenjske podpore Demokratični stranki upokojencev, ki je padla za eno mesto. Kot je znano je stranka DeSUS še v zadnjem merjenju 10. decembra doživela večji skok podpore in sicer kar 2,4 odstotka. Pred tem je stranko prevzel Karl Erjavec in jo želel odpeljati iz koalicije, toda njeni poslanci so zavrnili ultimat Erjavca, saj so ugotavljali, da se koalicijske zaveze na področju upokojencev in sociale spoštujejo ter uresničujejo. Tudi volivci so ugotovili, da osebni interesi ter ambicije Erjavca niso v interesu upokojenske volilne baze in nagradili potezo poslancev s 7,1 odstotno podporo, med opredeljenimi volivci pa se je ta celo podvojila. Toda predsednik Erjavec je po tem prepričal svet stranke o izstopu iz desno-sredinske koalicije, kar se je formalno tudi zgodilo, potezo pa je zaznala tudi anketa. Od zadnjega merjenja javnega mnenja je stranka DeSUS izgubila več kot pol odstotka, med opredeljenimi kar 1,2 odstotka.
V primerjavi z zadnjo anketo je skoraj 1 odstotek podpore izgubila LMŠ, nekaj izjemno nizke podpore, ki so jo pripisovali predsednici Tanji Fajon, je nazaj pridobila tudi SD. 2,6 odstotka je izgubila tudi NSi.
Če pa bi upoštevali samo opredeljene volivce, bi SDS dobila 32,7 odstotka glasov, LMŠ 15,4 odstotka, SD 12,5 odstotka, Levica 11,3 odstotka, DeSUS 10,1 odstotka, NSi 4 odstotke, SAB 3,7 odstotka, Pirati 3,3 odstotke, SNS 2,2 odstotka, SMC 2 odstotka, SLS+NLS 1,8, Dobra država 0,9 odstotka.
Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, bi jih največ, kar 30,9 odstotka podprlo SDS, sledi LMŠ (14,3 odstotka), SD (11,2 odstotka), Levica (9,2 odstotka) in DeSUS (6,7 odstotka). NSi bi prejela 3,5 odstotka, Pirati 2,4, SAB 2,1, SMC 1,3 odstotka, SNS 1,1 odstotka, SLS+NLS 1,1 odstotka, Dobra država 0,9 odstotka.
Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev in so opredeljeni, bi jih največ 36,5 odstotka podprlo SDS, sledi LMŠ (16,9 odstotka), SD (13,2 odstotka), Levica (10,8 odstotka), DeSUS (7,9 odstotka) in NSi (4,2 odstotka).
Raste tudi zanimanje za udeležbo na volitvah
V povezavi s to anketo nas je tudi zanimalo, kako verjetno je, da se bodo anketiranci udeležili naslednjih parlamentarnih volitev. Ob tem smo prejeli odgovor, da se bo parlamentarnih volitev zagotovo udeležilo o 52,5 odstotka anketirancev. Nikakor se jih ne bo udeležilo 21,8 odstotka anketirancev, le pol odstotka pa je izjavilo, da še ne ve. Pri pregledu skozi čas pa smo ob tem ugotovili, da je 6. novembra 2020 število teh, ki so bili prepričani, da se ne bodo udeležili volitev znašalo 14,7 odstotka, medtem ko je do 10. decembra 2020 delež teh narastel na 26 odstotkov in do 24. decembra istega leta znova nekoliko upadel na 21,8 odstotka.
Obenem je bilo 6. novembra v svojo udeležbo na naslednjih volitvah povsem prepričanih 49,2 odstotka vprašanih, nakar je do 10. decembra ta odstotek upadel na 45,3 odstotka, in do konca leta, torej do 24. decembra 2020 pa narastel na 52,5 odstotka.
Domen Mezeg