Prigožinovo zavzetje jedrskega skladišča Voronež-45 v Rusiji bi lahko predstavljalo delček sestavljanke, ki lahko pomaga razvozlati njegovo odločitev, da nenadoma in na bizaren način konča državni udar, ki je spektakularno uspeval, izpostavlja Igor Suško iz nevladne organizacije Wind of change, ki se ukvarja s promocijo demokratičnih vrednot.
Marsikoga je presenetila nedavna poteza Jevgenija Prigožina, enega najtesnejših zaveznikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, da se je odločil odkrito groziti vojaškemu vodstvu in napovedati pohod proti Moskvi. Zavladala je panika, sprejeti so bili varnostni ukrepi, ljudem pa je bilo odsvetovano zapuščati domove. Nič manj pa ni bila po kritičnem odzivu Putina presenetljiva nenadna odločitev Prigožina, ki je kar naenkrat, nekaj sto kilometrov pred Moskvo, sporočil, da je svojim enotam ukazal, da naj se vrnejo, “da se ne bi prelivala kri“. “Ker razumemo, da bi se na eni strani prelivala ruska kri, bomo obrnili naš konvoj in se vrnili v bazna taborišča”, je med drugim dejal po poročanju Lukašenkove tiskovne službe, beloruski diktator Aleksander Lukašenko naj bi bil namreč tisti, ki je prepričal Prigožina, da ustavi svoj pohod.
“Poskušal sem ugotoviti, kako si lahko Jevgenij Prigožin zagotovi preživetje po tem. To bi bilo lahko to. Moskva morda nikoli ni bila njegov končni cilj. Vornež-45 pa je bil. Ko je dobil jedrske bombe, je končal operacije, ker so bili vsi cilji doseženi,” izpostavlja Igor Suško.
Jedrsko orožje zagotavlja varnost
Absolutni cilj Putinovega kuharja in vodje ruske skupine plačancev Wagner Jevgenija Prigožina je, da ostane živ in da ohrani svojo moč. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu se ga je poskušal znebiti in razpustiti skupino Wagner, ki jo je Prigožin vzpostavil leta 2014. Marsikomu v ruskem vojaškem vrhu niso bile namreč všeč konstantne kritike, ki jih je ta sporočal preko družabnih omrežij.
Dejstvo je tako, da “varnostna jamstva” s strani Kremlja v luči napetih odnosov zanj niso vredna nič, če pa je Prigožin ukradel jedrske bombe, si je s tem nedvomno zagotovil lastno varnost in moč. Ob tem poudarjamo, da dokazov o zavzetju jedrskega orožja ni. V zvezi z omenjeno teorijo pa je nedvomno zanimiv podatek, da je bil jurišni helikopter Ka-52 napoten proti Wagnerjevim enotam, v bližini jedrskega objekta Voronež-45. Ta pa je bil sestreljen.
Ana Horvat