Na evropske volitve se pripravlja tudi stranka Resni.ca. Ob cestah so se pojavili plakati, ki jo skušajo prikazati kot neodvisno. Toda že bežna preiskava daje slutiti, da je v ozadju ruski interes.
V preteklosti je bila javnost bolj pozorna na domnevno povezanost tranzicijske levice in levosučnih medijev (RTV novinarka Kaja Sajovic) z ruskimi interesi. Veliko smo že pisali o raznih odlikovanjih vidnim politikom (Zoran Janković), članstvu v raznih društvih (Milan Kučan), romanjih v Moskvo v času zaostrenih razmer (Drago Šketa), proslavah pri ruski kapelici (Kučan in Janković), javnih pismih, ki koristijo predvsem ruski agresiji in Putinovemu režimu (Kučan). Spomnimo še na obiske Mladega foruma na ruskem veleposlaništvu (tukaj).
Pisali smo tudi o financiranju Foruma slovanskih kultur s strani kulturnega ministrstva pod okriljem skrajne Levice (tukaj), o podpori izstopu Slovenije iz Nata ter “potrebi” po “demilitarizaciji” Evrope (tukaj). Stara celina bi oslabljena namreč postala lahek plen ruskih ozemeljskih apetitov oziroma afinitet po obnovi sovjetskega vplivnega območja, morda celo imperija. Vladimir Putin je bil jasen, da je bil razpad Sovjetske zveze “največja geopolitična katastrofa 20. stoletja”. Preveč je dima, da ne bi bilo vsaj nekaj iskric …
In ni skrivnost, da ruski režim za uspešno vplivanje na evropske države potrebuje oba skrajna pola. Očitno gre za sledenje konceptu “deli in vladaj”. Vse več je indicev, da je ruski interes našel svoj dom tudi v Resni.ci. Zakaj omenjamo prav njo? Decembra so se ob cestah pojavili plakati, ki skušajo stranko prikazati kot neodvisno od vplivnih političnih struj v državi. Na njih so vsegliharsko izenačeni Robert Golob, Janez Janša in Milan Kučan.
Putinov trojanski konj v Evropskem parlamentu?
Stranka je v preteklosti jezdila na valu anticepilskih sentimentov. Toda očitno se je s svojimi stališči približala premajhnemu delu volilnega telesa za prestop parlamentarnega praga. Sedaj pa se je vnovič aktivirala, ker se bližajo evropske volitve. Spomnimo, da je njen predsednik Zoran Stevanović v preteklosti razburjal z obiskom na ruskem veleposlaništvu in to le nekaj mesecev po invaziji Vladimirja Putina na Ukrajino.
Po invaziji je poromal tudi k Ruski kapelici
Stevanović se je poleti 2022 po Putinovi invaziji udeležil še slavja pri Ruski kapelici pod Vršičem. Resni.ca skuša simpatije volivcev pridobivati tudi s na račun previsokih cen naftnih derivatov, s katerimi Rusija sicer financira vojaško industrijo. Ključna pa je borba proti obvodom, ki sankcije proti Rusiji slabijo, če si do konca desetletja ne želimo še kakšne fronte na vzhodu kontinenta.
Domen Mezeg