Tokrat gre sicer za manjšo, a nikakor nepomembno zgodbo, v kateri sodeluje Nataša Pirc Musar in vsekakor meče veliko senco dvoma v naravo takšnega posla. Primerno bi bilo, da poslovanje družbe DK PLUS d.o.o. in vse, kar je povezanega s tem, predstavi tudi sama, a žal naša vprašanja pri Pirc Musarjevi naletijo na gluha ušesa. Za dolgoletno informacijsko pooblaščenko in kandidatko za predsednico države bi se sicer najmanj spodobilo odgovarjati na vprašanja medijev. Sploh pa, če želimo, da pojasni temne lise svoje preteklosti in pomaga razbliniti utemeljene dvome v primernost njene predsedniške kandidature.
Preden nadaljujemo s pojasnjevanjem zapletenih lastniških in upravljalskih struktur imperija Nataše Pirc Musar ter z njo povezanimi osebami, bi bilo primerno, da se pojasni tudi poslovanje družbe DK PLUS d.o.o. Nataša Pirc Musar rada poudarja, da ni poslovala z Rusijo. Pa je res tako nenaklonjena Rusom? Vsi poznamo zgodbo s samovarjem Aleša Musarja in njegovim študentskim popotovanjem v Rusijo – za omenjeno zgodbo je Musar sicer zahteval popravek. Pa zgodba o ruski dači, h kateri se bomo še vrnili. Za začetek pa se na kratko posvetimo doslej prikriti ruski epizodi Nataše Pirc Musar.
Novembra 2014 se je na domačem naslovu Pirc Musarjeve ustanovila družba DK PLUS d.o.o., katere ustanovitelj je bil Kirill Denisov s takrat stalnim naslovom v mestu Čeljabinsk, torej v Ruski federaciji. Družba ima registrirano glavno dejavnost izvoz – uvoz, glede na državljanstvo ustanovitelja naj bi dejavnost potekala z Rusijo. Po vseh opisih je mogoče sklepati, da je ustanovitelj dotične družbe uspešen ruski judoist – tudi slednji prihaja namreč iz istega kraja. Na Natašo Pirc Musar smo tudi tokrat naslovili vrsto vprašanj in tudi tokrat nam ni odgovorila. Predsedniško ravnanje? Ne bi rekli.
Tudi v tej zgodbi se kot prokuristka pojavi Victoria Krivolutskaya
No, tudi pri DK Plus d.o.o. se ponovi zgodba, kot smo jo opisali v dosedanjih člankih. Samo nekaj dni po vpisu se za prokuristko imenuje Victorijo Krivolutskayo. A to podjetje je zelo hitro končalo s poslovanjem, decembra 2019 so ga izbrisali iz registra, še pred izbrisom pa ga prikladno umaknili na drug naslov, zanimivo, na naslov Iskrine stavbe v Stegnah 27. Podjetje je tudi poslovalo z izgubo in je pred izbrisom zaključilo z negativnim kapitalom. Za Krivolutskayo se je seveda poskrbelo – prokure so jo razrešili, še preden je bila družba izbrisala iz registra.
To je sicer zelo podobno poslovnim modelom, s katerim so se mnogi okoriščali v slovenskih tajkunskih zgodbah – v katerih je aktivno sodeloval tudi Aleš Musar. Slamnato podjetje s slamnatimi lastniki, ki po nekem času preprosto izgine, največkrat z vso poslovno dokumentacijo. Takšna je bila tudi na primer zgodba z družbo Kolonel d.o.o., ki je odigrala ključno vlogo v tajkunskem lastninjenju Boška Šrota Pivovarne Laško d.d. Torej gre za že videni model netransparentnega poslovanja in očitno je bilo vse skupaj izvedeno z odobravanjem in vedenjem Nataše Pirc Musar. Na njena pojasnila sicer še čakamo, a vse kaže, da jih ne bomo deležni.
Sara Kovač