Je “umazani” denar iz Timmermansovega “lobističnega” škandala prišel tudi do slovenskih nevladnikov?

Datum:

V bruseljskem škandalu socialista Fransa Timmermansa, nekdanjega podpredsednika Evropske komisije, je mogoče najti posredno povezave s slovenskimi nevladnimi organizacijami. Se je “umazani” denar torej prelival v kampanji proti jedrski energiji in izgradnji JEK2?

Bruselj buri informacija o subvencioniranju okoljskih nevladnih organizacij, in sicer z namenom lobiranja za zeleno politiko. Da Evropska komisija že leta subvencionira okoljske organizacije, ki lobirajo za “zelene” načrte nekdanjega evropskega komisarja Fransa Timmermansa, razkrivajo tajne pogodbe, ki jih je uspel pridobiti nizozemski časopis De Telegraaf. Predstavniki Evropske ljudske stranke (EPP) so izrazili pomisleke o uporabi javnih sredstev za kampanje, ki nasprotujejo interesom EU. Medtem ko nekateri vztrajajo, da naj bi s tem le izvrševali pritisk na okoljske aktiviste, je treba opozoriti, da je celo komisar za proračun Piotr Serafin priznal, da je bil del financiranja 5,4 milijarde evrov vrednega okoljskega programa LIFE neprimeren.

Komisar priznal, da je bil del financiranja neprimeren
V sredo zvečer je komisar Serafin sicer vztrajal, da je Evropska Komisija zgolj sledila črki evropske zakonodaje, ko je dodelila javna sredstva za podporo okoljskim nevladnim organizacijam. “Komisija ostaja zavezana podpori organizacijam, ki prispevajo k živahni in raznoliki civilni družbi v skladu z uredbo LIFE,” je povedal, a priznal, da so se zgodile napake. “Moram priznati, da je bilo neprimerno, da so nekatere službe v Evropski komisiji sklepale dogovore, ki nevladne organizacije zavezujejo k lobiranju prav pri poslancih Evropskega parlamenta,” je poudaril. Ob tem ni navedel konkretnih primerov, prav tako tega niso storili tiskovni predstavniki Evropske komisije, ko jih je po tem naknadno povprašal medij Euronews. Povedal je še, da so uradniki lani prejeli navodilo, naj izvedejo “nujne ukrepe, kot je sprememba obstoječih pogodbenih dogovorov”. Serafin je izpostavil, da so s tem odpravili težave.

Evropska poslanka Monika Hohlmeier iz Nemčije, ki zaseda mesto podpredsednice odbora, pristojnega za proračun, in ki je zaslužna za sprožitev nedavne burne razprave, je poudarila, da gre v konkretnem primeru za “zlorabo sredstev EU”. Pri tem je nakazala, da je generalni direktorat Evropske komisije (DG ENVI) nevladnim organizacijam namenil denar za lobiranje proti kmetom in drugim politikam Evropske komisije. Hohlmeierjeva je v pisni izjavi za prej omenjeni medij povedala, da so se ji pomisleki porajali po pregledu približno 30 pogodb za financiranje iz let 2022 in 2023, in sicer v okviru letnega parlamentarnega nadzora nad porabo sredstev iz proračuna EU. Po njenih besedah so morale nevladne organizacije skladno z nekaterimi pogodbami organizirati množične proteste, množično razpošiljati sporočila in izvajati pritisk na zakonodajalce pred ključnimi glasovanji.

Nemška evropska poslanka Monika Hohlmeier (Foto: AFP)

Poudarila je, da so nevladne organizacije sredstva uporabile tudi za lobiranje v imenu generalnega direktorata Evropske komisije proti prostotrgovinskim sporazumom EU z državami, kot je blok Mercosur. To se je zgodilo kljub dejstvu, da je bila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen vidna zagovornica poglobljenih trgovskih odnosov z blokom, ki vključuje Brazilijo in Argentino. Čeprav se poslanka strinja, da ima vsaka nevladna organizacija pravico imeti svoje politično stališče in to stališče javno izražati, pa se ji ne zdi prav, da davkoplačevalski denar uporabljajo za organiziranje in izvajanje netransparentnih in skritih lobističnih struktur.

“Zagovorništvo ostaja seveda povsem sprejemljivo, vendar ga je treba izvajati na veliko manj ciljno usmerjen način in ne proti članom evropskih institucij neposredno in specifično,” je v četrtek sporočil tiskovni predstavnik Komisije Balazs Ujvari. Patrick ten Brink, generalni sekretar Evropskega okoljskega urada (EEB), ki je lani prejel 10 odstotkov sredstev iz programa LIFE, je v Bruslju pozval k “iskrenemu pogovoru o tem, kdo pri kom lobira”.

LIFE med letoma 2021 in 2027 predvidel dodelitev sredstev v višini 5,4 milijarde evrov
Politico se je lani novembra razpisal o pismih, ki jih je Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) razposlala nevladnim organizacijam, in sicer v zvezi s prejemanjem nepovratnih sredstev iz okoljskega sklada EU, znanega kot LIFE, ki je med letoma 2021 in 2027 predvidel dodelitev 5,4 milijarde evrov sredstev. Ob tem so izpostavili prejemnike sredstev sklada LIFE za leto 2024 (tukaj), kot so ClientEarth, WWF, Friends of the Earth, Zero Waste Europe, Institute for European Environmental Policy. Med prejemniki pa je tudi Evropski okoljski urad (EEB), katerega poslanstvo predstavlja varovanje in izboljšanje okolja v Evropi in drugod ter spodbujanje znanja in razumevanja okoljske politike in trajnostnega razvoja EU med splošno javnostjo v EU.

Ko je nizozemski časopis De Telegraaf v zvezi s škandalom poročal, da so morale okoljevarstvene skupine utemeljiti svoja dejanja, je izpostavil prav Evropski okoljski urad. Navedel je, da je moral ta zagotoviti vsaj 16 primerov, ki so dokazovali, da je Evropski parlament zaradi njihovega lobiranja izboljšal ambicioznost zakonodaje na področju okoljskih politik. “Kontroverzni zakon o obnovi narave, ki ga je sprožil nekdanji evropski komisar Timmermans, je morala ‘spodbujati’ tudi ta krovna organizacija 185 okoljskih skupin,” je po poročanju Brussels Signal še zapisal omenjeni časopis.

Patrick ten Brink, generalni sekretar Evropskega okoljskega urada (Foto: EPA)

Katere slovenske organizacije so vključene?
Evropski okoljski urad (EEB), ki je lani prejel 700.000 evrov iz sklada LIFE, predstavlja zvezo več kot 150 okoljskih organizacij s sedežem v državah članicah EU, državah pristopnicah in nekaterih sosednjih državah. Podrobnejpši pregled članstva kaže, da je med polnopravnimi člani urada tudi društvo Temno nebo Slovenije (Dark Sky Slovenia), katerega cilj je, sodeč po podatkih na uradni strani, “opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh”.

“Gre za še enega od virov onesnaževanja okolja, ki ga zaznavamo, odkar je prišlo do velikega povečanja emisije svetlobe iz umetnih izvorov, v glavnem iz velikih urbanih področij,” izpostavlja društvo v zvezi s svetlobnim onesnaževanjem. Cilj društva ni, “da bi bila Slovenija ponoči v temi”. “Hočemo le boljšo razsvetljavo,” pravijo.  V okviru projekta LIFE+ življenje ponoči in v sodelovanju s slovensko komisijo za UNESCO so pred več kot desetimi leti poskrbeli za pripravo brošure s priporočili za osvetljevanje cerkva, kot je razvidno z njihove spletne strani.

Med članicami EEB je tudi Umanotera (The Slovenian Foundation for Sustainable Development). Gre za “strokovno organizacijo, ki s spremljanjem novih trendov stremi k uveljavljanju trajnostnega razvoja v nacionalnih politikah ter k vzpostavljanju ravnotežja med človekom in okoljem,” je zapis, razvide z uradne spletne strani. Med drugim je izpostavljeno, da jih pri delu vodijo “načela neodvisnosti od politike in interesov kapitala, kakovost opravljenega dela, poštenost, iskrenost in neposrednost”. V društvu so v okviru projekta LIFE izdali publikacije. Pred tremi leti so tako izdali posodobljen dokument z naslovom Politično-zakonodajno ozadje blaženja podnebnih sprememb, še prej pa dokument z naslovom Fizikalno ozadje podnebnih sprememb. Pripravili so tudi razstavo, imenovano Na vroči strani Alp.

Vir: Evropski okoljski urad

Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja PIC je mogoče najti med pridruženimi članicami EEB. V omenjenem primeru gre za “nevladno organizacijo s področja pravnega varstva okolja in poznavanja postopkov poseganja v naše okolje”. Poslanstvo je, sodeč po podatkih uradne strani, “pomagati posameznikom in ranljivim skupinam pri varstvu njihovih temeljnih pravic ter krepiti vpliv nevladnih organizacij na področju varstva okolja in urejanja prostora preko pravne pomoči, zagovorništva in pravnih analiz”.

Na tem mestu seveda ni mogoče trditi, da je bilo financiranje katere izmed slovenskih nevladnih organizacij, ki so del EEB, problematično, saj ni bilo razkrito, v katerih konkretnih primerih so se zgodile nepravilnosti. V odzivu na uradni strani EEB generalni sekretar EEB Patrick ten Brink sicer vztraja, da naj bi šlo v tem primeru za poskus izmišljanja lažnega škandala. “Evropska komisija ne financira nevladnih organizacij za lobiranje v Evropskem parlamentu ali drugih institucijah EU po njihovih navodilih ali v njihovem imenu,” je poudaril in opozoril, da “ukrepi za spodkopavanje civilne družbe ogrožajo samo strukturo evropske demokracije v času, ko bi morali vsi sodelovati, da bi jo zaščitili, vlagati v njeno odpornost in prestati naraščajoči vihar dezinformacij, ki želi razjedati zahodne demokracije”. Nedavno priznanje komisarja za proračun, da celotno financiranje le ni bilo primerno, je za nekatere več kot zgovorno.

S. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Protestniki ne zahtevajo odstopa – v Jankovića še vedno polagajo upe

V desetletjih županovanja Zorana Jankovića smo bili priča ogromno...

Vaši “fičniki” za peščico

“SDS je od nekod potegnila nekaj tisoč podpisov, s...

Ali Levica igra dvojno igro?

Po tem, ko je vlada sprejela sklep za nadaljevanje...

Svetovna banka: Gradnja sončnih in vetrnih elektrarn v Sloveniji je metanje denarja skozi okno

Slovenija je za pridobivanje sončne in vetrne energije popolnoma...