V ponedeljek popoldne bo v Evropskem parlamentu znova potekala razprava o peticiji o ohranitvi spomina na žrtve povojnega komunističnega nasilja v Sloveniji. V razpravi bosta sodelovala evropska poslanka Romana Tomc in vlagatelj peticije dr. Mitja Ferenc.
“Zaradi brezbrižnosti vlade Roberta Goloba do naših prizadevanj za ohranjanje spomina na žrtve komunizma, Evropski parlament nadaljuje s postopki. Pravica do resnice, dostojnega pokopa in trajnega spomina je civilizacijska norma, ki mora preseči vse politične in ideološke delitve. Moja srčna želja je, da kot evropska poslanka dodam vsaj en majhen delček k temu, da zapremo to temno stran naše zgodovine,” je ob tem sporočila evropska poslanka Romana Tomc.
Naj spomnimo, da je vlada Roberta Goloba leta 2022, takoj po prihodu na oblast, nemudoma ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Pietetna slovesnost je kljub temu potekala na Trgu republike. Zbrani so žrtvam namenili pesmi in molitev. “Gre za eno najbolj zavržnih in sramotnih odločitev v zgodovini samostojne Slovenije. Žalitev za vsakogar, ki premore vsaj trohico sočutja do sočloveka. Imena in spomin žrtev so močnejša od vlade. Spomin ostaja,” so o potezi Golobove vlade zapisali v SDS.
“Medtem ko se zbiramo ob spominu, je Vlada RS ukinila praznik dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. V tej nespoštljivi odločitvi lahko vidimo strah vladajočih pred spominom na žrtve, ki so jih njihovi politični predhodniki gole in zvezane pahnili v brezno. Lahko nam vzamejo dan spomina, ne morejo pa nam vzeti spomina in sočutja. To dvoje je stvar duha – in moč duha je večja kakor moč nasilja,” je odločitev Golobove vlade komentiral dr. Matija Ogrin, predsednik Nove Slovenske zaveze.
Zgroženi predstavniki Evropskega parlamenta
Sporna poteza vlade je dosegla tudi Bruselj. Februarja 2024 je parlamentarni odbor za peticije obravnaval slovensko peticijo, ki sta jo sprožila evropska poslanka Romana Tomc in zgodovinar dr. Mitja Ferenc. Peticija je pozivala, da je treba žrtvam komunističnega nasilja in tudi žrtvam drugih totalitarnih režimov zagotoviti pravico do groba in spomina.
“31 let je minilo od padca Berlinskega zidu, a do današnjega dne odkrivamo grozodejstva teh režimov. V državah, ki so danes del Evropske unije. Za tiste, ki pod temi režimi niso živeli, je še vedno težko verjeti, kar se je zgodilo. Vlagatelju peticije se lahko zato samo zahvalim, da nam je odprl oči,” je med razpravo povedal evropski poslanec Antonio Javier López-Istúriz White.
Eden izmed dosežkov razprave je bil prav gotovo poziv, ki ga je vlada Roberta Goloba prejela iz Evropskega parlamenta. Skladno s tem naj bi pojasnila razloge za ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma. Več o tem je mogoče prebrati TUKAJ. Vlada se na poziv ni odzvala.
“Peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunizma v Sloveniji bo ponovno v obravnavi. Razlog za to je arogantnost vlade R. Goloba, ki ni upoštevala poziva EU parlamenta, da pojasni razloge za ukinitev dneva spomina,” je ob tem zapisala Romana Tomc.
Ž. K.