Predsednica državnega zbora še dobro ni začela z delom in so se že pojavili očitki o njenem nezakonitem delu. Poslansko vprašanje SDS-ove poslanke Jelke Godec razkriva resen sum, da se Urška Klakočar Zupančič ukvarja s t. i. zakotnim pisaštvom, kar zakonodaja izrecno prepoveduje. Gre namreč za opravljanje odvetniškega poklica s strani oseb, ki nimajo urejenega odvetniškega statusa, torej so brez potrebnih kvalifikacij. S prepovedjo te prakse se “ščiti stranke pred zanje neugodnimi posledicami, ki bi jih lahko imela procesna dejanja njihovih nekvalificiranih pooblaščencev”, izhaja iz sodbe z opravilno številko Ips 33582/2012.
Kot je že pred časom pisal Bojan Požar, sta Urška Klakočar Zupančič in njena poslovna partnerka Maja Jenstrle, ki bo v kratkem imenovana za vodjo kabineta predsednice državnega zbora, skupaj ustanovili podjetje Ipsilaw, registrirano za dejavnosti izdajanje knjig in časopisov, drugo založništvo, drugo informiranje, druge pravne dejavnosti, drugo podjetniško in poslovno svetovanje, drugje razvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, pomožne dejavnosti za izobraževanje, umetniško uprizarjanje, spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje, umetniško ustvarjanje, medtem ko je glavna dejavnost te družbe, razvidno iz 2. člena statuta podjetja, objavljenega na Ajpesu, tako imenovana “druge pravne dejavnosti”.
A po poročanju Bojana Požarja so registrirane dejavnosti le krinka za dejansko opravljanje odvetništva. Kot izhaja iz pisanja medijev, podjetje Ipsilaw, pravno in poslovno svetovanje ponuja odplačno zastopanje na sodiščih, odplačno sestavljanje pisnih vlog v postopkih na sodiščih ter odplačno zastopanje na narokih (včasih se je temu reklo nezakonita pravna pomoč). Po poročanju medijev na Okrajnem sodišču v Ljubljani poteka več postopkov, v katerih družba predsednice državnega zbora zastopa stranke.
Kako bo ukrepala vlada?
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je iz tega razloga na vlado naslovila pet vprašanj, ki terjajo opredelitev vlade ali drugih pristojnih organov do tovrstnih praks.
1. Ali so ministrstvo, pristojno za pravosodje, ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj, ministrstvo, pristojno za delo, in ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, seznanjeno z opisanim spornim poslovanjem gospodarske družbe Ipsilaw, pravno in poslovno svetovanje, iz katerega izhaja, da gre za sum zakotnega pisaštva?
2. Ali je temeljno pravilo pravosodja, da lahko stranke na sodiščih odplačno zastopajo samo odvetniki, kot izhaja iz 2. člena zakona o odvetništvu?
3. Ali gre pri opisanem spornem poslovanju za ravnanje, ki je v nasprotju s temeljnim pravilom gospodarskih družb, da smejo gospodarske družbe opravljati gospodarsko dejavnost zgolj v mejah dejavnosti, kot je določeno v 6. členu zakona o gospodarskih družbah?
4. Ali gre pri opisanem spornem poslovanju za delo na črno, kot izhaja iz 3. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in 22. člena Zakona o odvetništvu?
5. Kako bodo ukrepali Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni organi v okviru svojih pristojnosti v primeru ugotovljenih nepravilnosti v opisanem primeru spornega poslovanja?
Andrej Žitnik