V včerajšnji Tarči so govorili o “ukinjanju” dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ali bo to prelomna točka ali je to dejanje iz obupa in cenen populizem, je bilo že kmalu jasno. Stranka Gibanje Svoboda je praktično čez noč zelo na hitro vložila predlog zakona za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, o čemer zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan še prejšnji četrtek ni vedel ničesar. Kot pravi, je bil glavni razlog povišanje premije dopolnilnega zavarovanja in sestanek z zavarovalnicami, tekom oddaje je večkrat poudaril, da je zakon vložila Svoboda. Kar nakazuje na resničnost besed Jelke Godec.
“Zgodila se je anketa,” je dejala Jelka Godec. Ki pravi, da ni to glavni razlog, ampak je petkova anketa, ki dokazuje velik padec Gibanju Svoboda Roberta Goloba in vlade (SDS je prejšnji teden prvič po lanskih volitvah prehitela Gibanje Svoboda). “To je razlog in ne sestanek z zavarovalnicami. Zgodila se je anketa, ki kaže padec podpore Gibanju Svoboda. To je resnični vzrok za potezo ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če želi vlada breme davkoplačevalcem odpraviti, ni potrebno vlagati zakona, ki uvaja monopolno zavarovanje,” ampak to ureja že uredba, ki jo bodo sprejeli danes.
Državni monopol zavarovanja pomeni velika korupcijska tveganja. Sam minister je nedavno dejal, da je delovanje ZZZS vprašljivo in netransparentno. Danes mu zakon podarja več kot 600 milijonov eur in to je prenagljeno, gre le za nabiranje političnih točk, je še prepričana Godčeva.
DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE@jelka_godec: Ta zakon je prenagljen, nič se ni spremenilo od leta 2019, gre samo za nabiranje političnih točk in pa dvigovanje procentov na anketah. pic.twitter.com/tM9HcXmarx
— SDS (@strankaSDS) April 14, 2023
Nič se ni spremenilo od leta 2019 – še vedno je preveliko javnofinančno tveganje
“Ukinitev da, kdaj, v tem trenutku ne morem reči,” to so bile besede sodelavca ministra za zdravje še pretekli petek, dodal je še, da je treba zadeve spreminjati “z zrnom soli”. Zdaj pa je že na mizi novi stari zakon Šarčeve vlade, zaradi katerega je takratni finančni minister Andrej Bertoncelj odstopil, saj je bil preveliko javnofinančno tveganje, nekateri takratni poslanci odhajajoče leve vlade pa so ga opisali kot gnil kompromis za nabiranje volilnih glasov, so poudarili na Tarči. Takrat so štirje državni sekretarji, med njimi tudi Saša Jazbec, tudi zdaj državna sekretarka, zadolžena za proračun, zapisali: “Ministrstvo za finance ne more izdajati bianko menic. Predlog s proračunskim financiranjem v neznani višini ni sprejemljiv.” Jazbec je pred tremi leti zaradi proračunskega tveganja z ministrom odšla, tokrat pa na položaju vztraja. Izkazalo se je, da je za zakon izvedela šele po novinarski konferenci. A, kot je dejala Godčeva, se zakon od leta 2019 ni nič spremenil.
Samozvani “stric iz ozadja”, Luka Mesec
Poleg Loredana in Godčeve je bil v studiu tudi “stric iz ozadja tega zakona”, kot se je sam poimenoval, Luka Mesec, Meira Hot iz SD ter Vida Čadonič Špelič iz NSi. Mesec je dejal, da lahko “ponosno rečem, da sem eden izmed stricev iz ozadja tega zakona”. Dejal je, da so vsakemu državljanu privarčevali 120 evrov na leto. Pravzaprav, pa bi to lahko naredili samo z uredbo, kot že rečeno. Drug razlog, pravi Mesec, je, da so privatne zavarovalnice 600 milijonov evrov zbrale z dopolnilnim zavarovanjem, od tega jih je 60 milijonov ostalo za njihovo obratovanje in dobičke.
Morebitni minus dobičkonosnega posla bodo pokrivali iz proračuna
A tudi to je pred dnevom komentiral davčni strokovnjak Ivan Simič, ki je dejal: “Poslušam: “Preprečili bomo privatne dobičke.” Razmišljam: “Privatni dobički pomenijo davek od dobička v proračun.” Zaključim: “Preprečili bodo davek od dobička v proračun.” Poskušam razumeti in mi ne gre”. Po včerajšnji Tarči pa je dejal, da ne razume ničesar več. “Prostovoljno bo ukinjeno zaradi dobičkov zavarovalnic in dobičkonosen posel bo uzakonjen kot obvezen, država pa načrtuje, da bo morebitni minus dobičkonosnega posla pokrivala iz proračuna.”
Trpelo bo gospodarstvo, delodajalci in delojemalci
Nimajo izračunov in ne vedo, koliko bo to stalo. Gre le za zamejitev svobodne gospodarske pobude. Edino vprašanje, ki se postavlja: Kaj bo bolje za pacienta? Ne bo plačeval prostovoljno, plačeval bo obvezni prispevek, ki se bo določal letno in se bo zviševal, pa je na Meščeve navedbe v Tarči odgovorila Jelka Godec in dodala, da se stroški zdravstva povečujejo, kar bo treba pokriti iz državnega proračuna. A zdajšnjega finančnega ministra očitno proračunska vrzel ne skrbi. “Obremenili bodo javne finance, to pomeni, da bodo obremenili državljane. Zavajajo, da bodo ljudje manj plačevali, a to ne drži. Trpelo bo gospodarstvo, delodajalci in delojemalci.”
Nič ni ukinjeno, ampak celo uzakonjeno
Vida Čadonič Špelič je dejala, da jo čudi, da je minister šele na sestanku z zavarovalnicami ugotovil, kaj je dopolnilno zdravstveno zavarovanje. “Je že dolgo časa v zdravstvu in mu je gotovo to jasno, torej to je bil le izgovor,” je dejala in dodala, da je ta zakon v tem trenutku nepotreben, celo zavajajoč. “Nič ni ukinjeno, ampak celo uzakonjeno. Dajmo ljudem povedat, da bomo vzeli iz enega žepa in dali v drug žep. Ljudje od tega zakona nimajo nič. In najbolj žalostno je, da to, kar je Golob rekel, da se za ljudi ne bo nič spremenilo, je res. Ne bo se spremenila dostopnost do zdravstvenih storitev. To pa je tisto, kar bi se vlada morala prvo lotiti.”
Tista, ki je bila vzrok za skoraj vse težave v zdravstvu, je bila ZSSS, zdaj pa ji še dodajamo 700 milijonov, še pravi Čadonič Špelič. Medtem pa Godčeva opominja, da pri ZZZS ne boš mogel več odstopiti, moral boš plačevati prispevek. “Imeli bomo državni monopol, obvezen bo prispevek, ki ga bo določila država, nobene konkurenčnosti ne bo več. Najbolj pomembno pa je to, da se za bolnika ne bo spremenilo popolnoma NIČ.”
Sara Kovač