V Odmevih sta se soočila aktualni minister za kohezijo Aleksander Jevšek iz vrst Socialnih demokratov in Zvone Černač, nekdanji minister za kohezijo, trenutno poslanec SDS. Rdeča nit pogovora je bilo črpanje evropskih sredstev. Pred zasavskimi občinami in Šaleško dolino je napeto obdobje, ko bodo treba ujeti roke za pravočasno pripravo projektne dokumentacije za pridobivanje sredstev iz sklada za pravični prehod. Na področju zdravstva je vlada že spodletela na več mestih. Infekcijska klinika v Mariboru ne bo financirana z evropskimi sredstvi, tudi ne negovalna bolnišnica in še bi lahko naštevali.
Sogovornika sta najprej spregovorila o sredstvih za podporo prestrukturiranju premogovnih območij. Tri zasavske občine bodo imele na voljo 75 milijonov, Šaleška dolina skoraj 100 milijonov več – a le, če bodo ta sredstva uspele počrpati. Pogoj za uspešno pridobivanje denarja je namreč, da bodo morali biti vsi projekti končani do konca avgusta 2026.
Razpisi, ki jih je objavilo ministrstvo za infrastrukturo, so težki slabih 259 milijonov evrov, navajajo v prispevku pred začetkom oddaje. Sredstva bodo na voljo za sanacijo, revitalizacijo in gospodarsko prestrukturiranje dveh premogovnih regij. Občine bodo sedaj morale pravočasno pripraviti potrebno dokumentacijo, najbolj za nohte gre v Zasavju, saj je prvi rok za oddajo vlog na razpisu že konec septembra. Savinjsko-šaleške občine imajo več časa, pri čemer župan občine Šoštanj priznava, da s pripravo projekte dokumentacije zamujajo.
Na prvo vprašanje ministru Jevšku, kako priti pravočasno do pravnomočnih gradbenih dovoljenj, ko se ponekod šele sprejemajo OPPN-ji, je minister odgovoril, da je prepričan, da bodo sredstva pravi čas počrpana. Naslednje vprašanje je voditeljica naslovila na nekdanjega ministra, in sicer, ali bodo občine sploh finančno zmogle zaključiti pripravo projektov, saj morajo ponekod same založiti določena finančna sredstva. Černač je odgovoril, da je bil del sredstev vedno tudi breme občinskih proračunov. “Pri večini evropskih investicij gre za partnerstva za sofinanciranje tako države kot posameznih deležnikov,” je pojasnil.
Janez Janša povečal kvoto sredstev za 432 milijonov evrov
Nekdanji minister je nato podal nekaj pojasnil glede sklada za pravični prehod. To je namreč nov mehanizem, ki je del večletnega finančnega okvirja, težak približno 3 milijarde in 200 milijonov evrov in je bil izpogajan v poletnih mesecih 2020. “Takrat je bilo na mizi okrog 2 milijarde 800 milijonov evrov sredstev in naš takratni predsednik vlade Janez Janša je uspel to kvoto povečati za 432 milijonov evrov oziroma okrog 15 odstotkov, kar bo v prihodnjih letih zelo pomembno. Ta denar bo zelo pomemben zaradi zagotavljanja vrzeli zaradi manjše gospodarske rasti,” je spomnil Černač.
Zakaj Maribor ne bo dobil infekcijske klinike?
Novinarka je nato trenutnemu ministru zastavila vprašanje, zakaj Maribor ne bo dobil načrtovane infekcijske klinike, negovalne bolnice, prav tako ne bo energetske sanacije bolnišnice v Novi Gorici. “Zdi se, da nismo sposobni izpeljati razpisov, za katere hočemo evropski denar,” je dejala Rosvita Pesek. Minister se z oceno ni strinjal, rekoč, da je bila opravljena alokacija sredstev na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, ker je bilo treba počrpati sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, s katerim upravlja ministrstvo za finance, do sredine leta 2026. Minister trdi, da je manjše tveganje pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki ima gradbeno dovoljenje, kot pa pri infekcijski kliniki v Mariboru, kjer postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja še potekajo.
Černač se je nato odzval tudi na obrazložitve trenutnega ministra Jevška: “To so prazni izgovori. Poglejte, v osnutku sprememb načrta za okrevanje, ki ga je vlada obravnavala še marca letos, je bila infekcijska klinika še del tega programa. Dva meseca kasneje pa ni več, češ, da tega ni mogoče izpeljati v dveh letih. Ne gre za ne vem kako zahteven objekt. Gradbinci so ga v dveh letih, ne v dveh, v enem letu sposobni izpeljati. Neodgovorno je, da se za take investicije ne namenja nepovratnih evropskih sredstev.”
Zakaj je Slovenija tako slabo črpa evropski denar?
“Pri načrtu za okrevanju in odpornost je Slovenija je na predzadnjem mestu. Niti 5 odstotkov sredstev doslej nismo porabili, pa je bil ta načrt potrjen 1. julija 2021. Razen 50 milijonov evrov in tiste akontacije, ki je bila nakazana že v času naše vlade, jeseni 2021, ni počrpano nič in to je glavni problem,” je zaključil Černač.
Gal Kovač