Igmanski marš je po drugi svetovni vojni postal mit in eden od najpomembnejših temeljev komunistične indoktrinacije. Z vojaškega stališča je šlo za popolnoma nepomembno taktično operacijo, a partija je za pranje možganov potrebovala simbole.
Letos, kot poročajo mediji, se je na 76. obletnici igmanskega marša zbralo okoli 15.000 jugonostalgikov in častilcev rdeče zvezde, med njimi več sto iz Slovenije. Tega jim nihče ne oporeka – naj počno, kar želijo. Težava nastane, ko mediji nekritično povzemajo komunistične mite o igmanskem maršu kot veliki zmagi partizanskih sil. A kot smo pri socialistih že navajeni, je resnica diametralno nasprotna.
Kot piše Elis Bektaš na portalu Vijesti, so na začetku leta 1942 Nemci skupaj z Italijani in vojsko NDH začeli operacijo “Jugovzhodna Hrvaška”. To operacijo, ki je trajala od 15. do 23. januarja, so komunistični zgodovinarji skupaj z operacijo “Ozren” (26. januar–4. februar) označili za tako imenovano “drugo sovražnikovo ofenzivo”. Cilj je bil, da se uničijo nelegalne vojaške sile med Sarajevom, Tuzlo, Zvornikom in Višegradom. Obe operaciji sta se končali s taktično zmago Nemcev in brezglavim bežanjem partizanov po okoliških hribih.
Več si lahko preberete TUKAJ, kjer boste izvedeli, kdo od Slovencev je bil na proslavi na Igmanu.
J. B.