Že večkrat sem zapisal, da je informacija o kreditu SDS zgolj prva malo bolj resna “medijska bomba” v rokah nasprotnikov desnice, kolikor jo je sploh še ostalo, bi zapisal Tomaž Štih, na družbenih omrežjih bolj znan kot “Libertalec”. Z vračilom kredita in jasnim sporočilom, da je bila to napaka, so levičarski strategi, ki so računali na to, da se SDS ne bo tako odzvala, izgubili veter v svojih jadrih. SDS je s to potezo pač “preluknjala” njihova jadra. Seveda je jasno, da se bodo takšne ali drugačne provokacije levičarskih strategov nadaljevale, in dejansko nikoli ne veš, kakšno “medijsko bombo” bodo vrgli iz katere njihove greznice.
Pred tremi dnevi je odjeknila vest, da je Jakov Fak, Hrvat po narodnosti, ki živi v Sloveniji, ima naše državljanstvo in tekmuje ter zmaguje pod našo zastavo, odklonil možnost, da bo ob odprtju prihajajočih zimskih olimpijskih iger nosil slovensko zastavo. Novica je bila podkrepljena s podatkom, da je takšno odločitev sprejel zaradi napadov posameznikov nanj, češ da kot Hrvat ne more nositi slovenske zastave. Tipičen rasistično-nacionalistični razlog, katerega domovinsko pravico levi politični strategi pripisujejo politični desnici. Od te informacije do tega, da bi levi politični strategi krivdo za to pripisali SDS in Janezu Janši, je po moji oceni manjkalo le še nekaj ur.
Toda načrti levih političnih strategov so splavali po vodi. Prvi se je na Twitterju oglasil poslanec SDS Franc Breznik, takole je zapisal:
Takoj, ko sem to opazil, sem se odzval tudi sam:
Sledil je še komentar poslanca SDS Žana Mahniča:
Naša sporočila so delili mnogi. Mnogi tviteraši z desnega političnega pola so prav tako obsojali napade na Jakova Faka. Ker pa je nekako v zraku ostalo poročanje večine medijev o nestrpnih komentarjih na račun odličnega Jakova Faka in ni bilo jasno, kaj se je dejansko dogajalo, sem se ponovno oglasil tako:
No, omembe vrednega odziva seveda ni bilo, zato na tej točki omenjam zgolj odziv športnega novinarja Roka Tamšeta, ki se je oglasil tako:
No, da je to žalitev, je jasno samo po sebi, izmenjala sva si nekaj tvitov, nato pa je odnehal. Novinar očitno ni dojel, kaj sporočam. Namesto da bi se spravil iskati resnico o žaljivih napadih na Jakova Faka, je nesramno napadel mene. To je pač v skladu z logiko levičarjev. No, minil je prvi dan, pa nihče nikjer ni razkril nestrpnih napadov na Jakova Faka, zato sem zapisal naslednje:
Nič se ni zgodilo niti drugi niti tretji dan. Mediji zdaj poročajo o dveh “čudnih” klicih do Jakova Faka, zaradi katerih naj bi se odločil tako, kot se je. Ker pa še vedno ni nobenih dokazov o tem, kdo so bili nestrpneži do Jakova Faka in kaj so mu sporočali, postaja vse bolj jasno, da gre za novo “medijsko bombo”, ki so jo levi politični strategi poskušali podtakniti politični desnici, zlasti SDS. Toda, kot vidimo, neuspešno. Odločitev Jakova Faka pa je vsaj zame še vedno neznanka.
“Fake news” – lažna novica
Čas bo pokazal, v kateri predal lahko pospravimo zgoraj omenjeno dogajanje. Za zdaj vem le to, kar sem zapisal. Da je naš dominantni medijski prostor zasičen z lažnimi novicami, pa tudi vemo. Pred dnevi so na POP TV poročali o nekem filmčku, ki naj bi diskreditiral Gorana Klemenčiča pred glasovanjem o tem, kdo bo postal Komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope. Filmček, ki so ga povezali z SDS in mimogrede pokazali tudi mene, sem si z zanimanjem pogledal vsaj dvakrat. Nič v njem ni netočnega, nič v njem ni “fake news” ali lažna novica. Zato sem na Twitterju dvakrat zapisal naslednje:
Če mislite, da je bil kakšen odziv levičarjev ali POP TV na moj poziv, se seveda motite. Levičarski politični strategi imajo pomembnejše delo. Pripravljajo novo “medijsko bombo”.
dr. Vinko Gorenak