Pisali smo že o promoviranju sovraštva, pri čemer pomagajo mediji in nekateri politični akterji, danes pa tej triologiji dodajamo se bolj vidne prebivalce naše države. Torej težko govorimo, da gre za slavne, gre pa za recimo malo bolj javno izpostavljene osebnosti. Tako osrednji mediji, predvsem javna RTV in POP TV, kot tudi pripadniki določene politične opcije, epidemijo izrabljajo za politični boj proti vladi. Podobno bi lahko trdili tudi za Zlatana Čordića, Jašo Jenulla in Ivana Galeta. Ali gre za zgolj politične ali pa še kakšne druge namene, ni povsem jasno, je pa jasno da gre za samopromocijske.
Protesti proti tretji vladi Janeza Janše so se začeli že spomladi in so se nadaljevali, kljub epidemiji. Poleti so v Ljubljani potekali na dveh različnih lokacijah, med enim izmed neuradnih organizatorjev Jašo Jenullom in nekaterimi drugimi, je namreč kar kmalu prišlo do razhajanj. Svoj protest sta tako na Trgu republike organizirala raper Zlatko Čordić in Ivan Gale, Jenull, ki ga je podpirala stranka SD, pa je svoj protestniški shod, na katerem ga sicer ni bilo, organiziral na Prešernovem trgu. Tam so s prepevanjem partizanskih pesmi poskrbeli za revolucionarno vzdušje, dogodek, ki se je tokrat vrtel skoraj izključno okoli predsednika vlade Janeza Janše, pa so obiskale znane levičarske osebnosti, kot sta pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič (ki je veselo prepevala “Na juriš” ) ter igralka oziroma poslanka Levice Violeta Tomić.
V Sloveniji smo lahko iz tedna v teden opazovali, kako se je na petkovih shodih pojavljala organizirana grožnja s smrtjo ob podpori opozicijskih strank in levici podrejenih osrednjih medijev. “Smrt janšizmu, svoboda narodu!”, “Ubi Janšo!” in grožnje “Smrt janšizmu!”, so grožnje s parolami, ki so daleč od splošnih, usmerjene proti točno določeni osebi. Temu so pritrdili številni intelektualci in pravniki ter poudarili, da se je resnično nemogoče sprenevedati, proti kateri osebi so tovrstni pozivi usmerjeni. Sintagma “smrt janšizmu” namreč vsebuje ime osebe, nanaša se torej nanj osebno, njegovo družino in privržence. Protesti so sicer več ali manj potekali mirno, so se pa junija lani nekateri protestniki odločili preskočiti varovalno ograjo, nekaj deset protestnikov pa jo je pričelo podirati. Pri tem niso upoštevali ukazov policistov, da s kršitvijo prenehajo. Sedem oseb je bilo prijetih in pripeljanih na policijsko postajo, med njimi je bil tudi Jenull. No vse prej kot mirni pa so bili novembra četrtkovi protesti, ko so napadli policiste, pretepli novinarje, Ljubljana pa je na trenutke izgledala kot pravo vojno območje, saj so huligani metali pirotehnične izdelke, granitne kocke ter druge predmete in za seboj puščali uničeno lastnino.
Na protivladnih protestih je bilo opaziti tudi številne režimske privilegirance, na primer antropologinjo in kolumnistko Svetlano Slapšak, pesnika Borisa A. Novaka, ki je posebej v protestne namene spesnil nič kaj posrečene pesnitve. Še en na državne jasli prisesan politkolesar je igralec Andrej Rozman Roza, ki je od leta 2006 pa do danes prejel že 113.806,00 evrov finančnih sredstev iz državnega proračuna. Težko bi sicer rekli, da gre za vidne osebe, a na fotografijah lahko opazimo tudi Salome, ki se je rodila kot Nenad Ćuća Žentil in dežurnega provokatorja ter nasprotnika zaščitnih mask Nikito Xeverja, ki je imel v določenem obdobju vseslovensko turnejo.
Nikakor pa ne smemo pozabiti na antiproslavo, ki smo ji bili priča ob dnevu državnosti. Antiproslava, ki se je odvijala kot nekakšna alternativa proslavi ob dnevu državnosti, je bila polna vulgarizma, tujih pesmi in totalitarnih simbolov. Tisti dan je državno proslavo skoraj “ugrabil” Čordič, ki se je domnevno s pomočjo RTV-jevcev vtihotapil in hotel prekiniti govor predsednika države Boruta Pahorja. Za nič kaj očem prijetno “umetniško” popestritev pa je poskrbel profesor Gregor Markič, ki je slekel hlače ter soudeležencem pokazal svojo zadnjico in kar spada zraven. “Jaz nisem človek besed, temveč mož dejanj. A v trenutni družbeni krizi se ne počutim sposobnega, da bi ukrepal s čim več kot z besedami in glasbo,” je med drugim zapisal Markič, preden se je ponudil za novega Lenina. No, če sklepamo po profesorjih kot je Markič, ni nič čudnega, če se sfiži tudi del dijakov.
Sara Kovač