“Po 100 dnevih vlade imamo zaupanje ljudi. Seveda, ker smo sposobni in delavni. A prepričan sem, da ga imamo zato, ker smo spremenili politično kulturo. In ker smo ljudem pokazali, da znamo delati drugače. Ne le bolje, temveč tudi drugače. Ni nam treba kregati ljudi, vnašati razkola, ustvarjati kriz tam, kjer jih ni. Spoštljivost je zame temelj in ključni dosežek teh stotih dni,” tako se je po treh mesecih vlade pohvalil Robert Golob. Danes se s titulo spoštljivega komunikatorja ne more več pohvaliti. O spoštljivosti komunikacije njegove vlade, zmedenosti in kaj nadomešča sklicevanje na komunikacijo smo se pogovarjali s političnim komentatorjem in strokovnjakom za komuniciranje Edvardom Kadičem, ki pravi, da bi morala biti spoštljiva komunikacija nekaj samoumevnega in ne politični dosežek.
Reformna vlada Janeza Janše je razjarila levico. Ne le zato, ker jo je po Šarčevem sestopu ujela nepripravljeno, temveč tudi zato, ker je bila vlada izjemno uspešna. KPK paketi, davčna razbremenitev, ki je vsem dvignila plače, uspešno obvladovanje epidemije, Slovenija na avantgardi evropske politike, politiki iz levega dela političnega spektra so lahko le opazovali, kako poteka uspešno vodenje države. Zaradi tega so se osredotočili na komunikacijo vladne ekipe.
Najprej je sledil medijski napad, nato odziv iz vladnih krogov, ki so ga dosledno preverjali, ali bi bilo mogoče zaznati kak odtenek neprimerne komunikacije, čemur je sledil nov medijski napad, ki se je osredotočil prav na to. Golobova vlada se je po letu vladanja ujela v lastno past. Niso je napadli mediji, temveč je napadla samo sebe s svojim neznanjem, neizkušenostjo in klientelizmom.
Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je Golobova PR služba v neprestanem kriznem stanju, saj ne vedo, kaj bo njihov šef “prijavil” tisti dan – vsak dan je gašenje požarov. Začelo se je že pred volitvami, ko je prostodušno priznal, da bo nižal plače, da si želi manj mesa na naših krožnikih. Po volitvah je vse šlo le še navzdol – na novinarski konferenci denimo ministru Hanu ni pustil do besede. Mednarodno se je osramotil, ko je kot zdravilo proti covidu-19 predlagal morsko vodo in sonce. Sodnikom je napovedal “happy end” v višini 600 evrov, ki ga na koncu ni bilo. Še prej je sredstva (brez pravne osnove) obljubljal gasilskim prostovoljcem – tudi teh seveda ni bilo. Poročeni premier se je na prireditvah začel pojavljati z mlajšo spremljevalko, čeprav ni bil ločen. Te dni Golob razburja domačo in mednarodno javnost, ko kar prostodušno priznava, da obžaluje, ker niso kar neposredno napadli RTV Slovenija in ga strankarsko prevzeli.
Kaj se dogaja v koaliciji vrhunskega komunikatorja Goloba? Videti je, da ga niti večinski mediji ne morejo več ščititi, saj se iz dneva v dan verbalno ustreli v koleno, novinarjem pa je – ne glede na to, kako levi so – počasi dovolj, zato se sliši že tudi v “ugrabljenih” medijih glasno negodovanje.
O komunikacijskih spretnosti predsednika vlade in njegove koalicije smo povprašali Edvarda Kadiča, strokovnjaka za komunikacijo. Njegove odgovore objavljamo spodaj:
1. Robert Golob je po 100 dneh vladavine, oktobra lansko leto, kot svoj največji dosežek navedel spoštljivo komunikacijo z državljani in znotraj vladne ekipe. Ali se po skoraj letu dni še vedno lahko pohvali s tem dosežkom? Kako bi povzel komunikacijo premiera od začetka mandata do danes?
Z Robertom Golobom se težko strinjam, da je spoštljiva komunikacija z državljani in znotraj ekipe ravno nek dosežek. Prej bi dejal, da je to nekaj samoumevnega. Najprej je to nekaj, kar se pričakuje od premierja, vlade in znotraj kolektiva. Potem pa je tukaj še pristop, kot da pred njim sveta ni bilo. Golob je dober retorik, žal pa nedosleden. Govori, kar ljudje želijo slišati, potem pa njegov kabinet pojasnjuje, kako je bilo mišljeno ali pa še več, sploh ne pojasnjuje in sogovorniki ostanejo na suhem. Primera sta obljubi o nadomestilu za gasilce po katastrofalnem požaru na Primorskem ali o dodatku za sodnike, o katerem danes ni več ne duha in ne sluha.
2. Zdi se, da ima vladna komunikacija tri značilnosti. Nejasnost, ko komunicira vladne reforme, megalomanskost, ko napoveduje projekte (gradnja stanovanj, investicije v znanost …) in izredna ostrina do političnih nasprotnikov. Bi se strinjali s to oceno? Jo dopolnili?
Z oceno bi se kar strinjal. Danes poslušamo predvsem o tem, da naj bi se dogajale nekakšne reforme, drugega kot o časovnicah pa ni slišati. Vladna komunikacija ni ne vsebinska in ne konsistentna. Zdi se, da Golob ne zaupa nikomur, še najmanj pa svoji PR ekipi. Prepričan je, da on o komunikaciji vse najbolje ve in zna. Kako lahkotno je izjavil, da bo on komuniciral zdravstveno reformo, zatem pa še davčno reformo, je prav neverjetno.
3. Da je komunikacija na psu, so priznali tudi v koalicijski SD. Dejan Levanič denimo pravi, da se je na nezadovoljstvo v javnosti treba odzvati z dialogom, pogovorom in komunikacijo (vir: Delo). Kaj premieru zares sporočajo v SD?
Sporočajo, da ne mislijo več samo od strani spremljati posledice vladavine Golobove vlade, v kateri je SD koalicijski partner in s tem tudi soodgovorna za stanje države. Ljudje so vedno bolj nezadovoljni, predvsem pa prestrašeni ravno zaradi pomanjkljive komunikacije. Ne vedo, kaj bo jutri z obdavčitvijo njihovega premoženja, kaj bo z inflacijo in posledično razvrednotenjem njihovih prejemkov ter kako bodo sploh še prišli do svojega zdravnika. SD je stranka z dobro razvejano mrežo na terenu in še kako dobro se zaveda nezadovoljstva, ki vedno glasneje brbota v družbi.
4. Ali ni to konstantno sklicevanje levice na komunikacijo simptom nečesa drugega? Denimo: ko so bili v opoziciji, so kritizirali komunikacijo vlade, ker je bilo uspešno vodenje izredno težko kritizirati. Ko sami vodijo vlado in so pri tem izrazito neuspešni, pa navajajo komunikacijo kot svoj največji dosežek, ker drugih dosežkov pravzaprav ni.
Komunikacija je vedno priročen izgovor in dobra tarča tako za napade kot tudi izgovore. Ko nimaš problema z vsebino, je pa forma problem. Ta vlada mora najprej imeti material za komunikacijo, tj. kaj naj sploh komunicirajo, šele potem bodo prišli do vprašanja, kako naj to skomunicirajo z javnostjo. Vlada ima trenutno problem z vsebino, forma je potem naslednji korak.
5. Predsednik vlade se je obdal s kadri iz medijev. Generalna sekretarka njegove stranke je nekdanja novinarka, vodja Ukoma, je soproga novinarja Cirmana. Je njegova komunikacija slaba zaradi ljudi, s katerimi se obdaja, ali kljub njim?
Zdi se mi naravno, da se kot premier obdaš z ljudmi, ki jim zaupaš, svoji gredo k svojim. Ljudje, s katerimi se je obdal, imajo specifičen problem, ki pa se prenaša tudi na premierja. Vukovićeva in Cirman nista novinarja, temveč propagandista, ki delata za Goloba in sta zanj delala tudi že prej. Propagandisti delujejo dobro, dokler plavajo v sponzorskih krogih svojih naročnikov. Ustvarjajo zgodbe po naročilu in jih plasirajo tja, kjer naročnik plačuje za objave. Voditi operativne posle v stranki ali pa posredno komunikacijo vlade, sta zelo zahtevni opravili, ki nimata opravka samo z naklonjenim plačanim okoljem. Ob tem pa je Golobova komunikacija povezana tudi z njegovim nezaupanjem do strokovnosti ljudi okoli njega. Dober vodja zaposluje pametnejše od sebe, slab pa takšne, ki samo izvajajo njegove naloge in ne razmišljajo s svojo glavo. Če lahko tako z levo roko izjaviš, da boš že sam skomuniciral, karkoli je potrebno, kot to počne Golob, mu lahko zaželim predvsem veliko sreče. Težko bo.
Andrej Žitnik