Gibanje Svoboda, SD in NSi so v torek v državni zbor vložile predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z DZ prenesli na predsednika republike. Pomembne spremembe pa bi se zgodile tudi pri imenovanju sodnikov in spremembi volilnega sistema. Številni pravniki opozarjajo, da se mora tako radikalne odločitve sprejemati zelo skrbno, kjer mora veljati širok konsenz in javna razprava. Zakaj gre za tako rokohitrsko potezo? In kakšni so interesi NSi za podporo ustavnim spremembam? Je koalicija širša, kot smo mislili?
Spremembe se nanašajo na imenovanje ministrov s strani predsednika republike, sodnike bi imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta, ukinili pa bi tudi interpelacijo posameznih ministrov, kar so v NSi še nedavno želeli storiti sami, a za interpelacijo zoper Asto Vrečko niso imeli dovolj glasov. Kaj se je torej spremenilo? Za komentar, kakšni bi lahko bili torej interesi NSi za podporo tem spremembam, smo prosili Staneta Grando.
Spogledovanje NSi s koalicijo je bilo možno opaziti že od samega začetka te vlade. Stane Granda je dejal, da ni nobenega dvoma v to, da je vsako človeško delo, četudi Ustavo Republike Slovenije kot največji dosežek Slovencev v zgodovini, potrebno popravljati in izboljševati. A se je popravkov vsake ustave potrebno lotevati s tresočo roko, ker je vendar in predvsem politični dokument. “Sestavljane in popravljanje ustave ni obrt, je najprej in povsem vrhunsko strokovno in politično intelektualno delo. Zaradi vloge in vsebine, ne bolestnih ambicij posameznika.”
“Tat ni samo tisti, ki krade, ampak tudi oni, ki tatovom drži vrečo”
Slovenske politične razmere niso normalne. Ne zaradi volilne zmage Svobode, ne zaradi vladajoče koalicije, ampak zaradi odnosa vlade do slovenstva in demokracije, meni Granda. Dotaknil se je tudi Muzeja slovenske osamosvojitve in želje NSi po interpelaciji kulturne ministrice. “Tat ni samo tisti, ki krade, ampak tudi oni, ki tatovom drži vrečo. Kot da se iz napak kocbekovcev in krščanskih socialistov niso nič naučili. Je vredna vsega tega politična ter oblastvena in mogoče še kakšna nepotešena ambicija posameznika, ki v imenu ustavne stroke poriva NSi v politični samomor?”
Levica ve, zakaj ni podprla začetka ustavnih reform; samooklicana desnica ne
Temeljno vprašanje je, kaj bi Slovenija z ustavo pridobila, se sprašuje Granda. “Ali bi bila njena demokracija bolj zavarovana? Ne! Ravno nasprotno. Že prvo slovensko ustavo je upravičeno zaznamoval strah pred političnim nasiljem Milana Kučana. Ni se samo potrdil, ampak se stopnjuje”. Levica ve, zakaj ni podprla začetka ustavnih reform. Samooklicana desnica ne. Zaradi egoizma nekaterih posameznikov in slepote vodilnih stranke, ki bi morala biti po vsej logiki duha in zgodovine Slovencev prva v Sloveniji, pa je med zadnjimi in pogosto trepeta pred izpadom iz parlamenta, še meni Granda.
Vidni mlajši v demokratičnih razmerah in okolju, praviloma v tujini (do)šolani pravni strokovnjaki ugotavljajo, da smo priča naporom vladne koalicije podreditve družbe in likvidacije opozicije. Demokratične standarde ustavne demokracije spreminjajo v pravo oblastnikov, samodržcev. V imenu ali bolje oblike ustavnega prava. Ne ločijo forme od vsebine. “Trompetengold” ni zlato, četudi se podobno sveti! Ali pozabljate, da je Hitler prišel na oblast po demokratični poti? Zakaj pomagati pri zlorabi demokracije? Gre za gensko napako krščanskih demokratov? Spominjam se enega najvidnejših tržaških Slovencev, ki je kot “tuji” dopisnik spremljal delo slovenskega parlamenta ob osamosvajanju: “Madonca, so neumni tvoji! Samo, da jih nasprotnik potreplja po rami in pohvali, da so pametni, so pripravljeni narediti politični samomor!” Se v tridesetih letih niste nič naučili? Lahko se izgovarjate, da prehitevate po desni. Toda v tem primeru ste bližje še fizičnemu samomoru! Politične razmere niso primerne za ustavne spremembe, pa če so na videz še tako nujne in pametne. Ne izpostavljajte že tako šibke demokracije grozeči pozebi s strani zlorabljene svobode.
Kdo bi pridobil z izločitvijo Levice iz koalicije in zamenjave z NSi?
Mnogi se tako sprašujejo, ali smo lahko priča obrisom kakšne nove možne koalicije. Videli smo tudi vprašanja na Ninamedii, ki testira teren za vstop NSi v levo vlado in celo zamenjavo Tonina. “NSi bo, karkoli naredi, ne zaradi članstva, ampak ožjega vodstva in kvazi modrecev, ki rinejo na plan z ustavnimi spremembami, kvečjemu manjšinska. Gospod Matej Tonin lahko pozabi, da bo predsednik vlade. Srečen je lahko, če je pripadnik vladne manjšine” meni Granda in pravi, da bi od eventualne izločitve levice in njene zamenjave s Toninom pridobili edino Socialni demokrati. “Njih ogroža levica, ne Svobodo.
Po poti od Svobode zamišljene in predlagane ustavne reforme korakamo v totalitarizem, ne demokracijo. Dokazov je več kot preveč.
Predlogom ustavnih sprememb nasprotujejo v SDS, prav tako so skeptični tudi nekateri pravniki. “Gre za stopnjevanje politizacije, pri čemer se en del politike izključi, s tem seveda se izključi tudi del nadzora, ki ga lahko prinese postopek v parlamentu,” pravi poslanec SDS Branko Grims. Spremembe bi po njegovem mnenju le utrdile stranpoti slovenskega pravosodja. Franc Breznik pa je dejal, da posega predlog v nadzorno vlogo parlamenta in v razmerje med tremi vejami oblasti. Spremembe bi po njegovi oceni tudi še bolj poglobile nezaupanje v slovensko sodstvo.
V SDS še menijo, da se s predlaganimi spremembami v Sloveniji vzpostavlja “kvazipredsedniški sistem”, zanje ostaja sporen tudi umik možnosti interpelacije posameznega ministra. Kot smiseln pa ocenjujejo sistem, v katerem bi DZ z absolutno večino v paketu potrdil predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo, je dejal poslanec SDS Branko Grims. Vložen predlog pa je za SDS nesprejemljiv, predlagateljem očita tudi, da je ta nastal tako, da se je o njem najprej poenotila koalicija, ki pa je “očitno širša, kot smo mislili”.
Sara Kovač