Na četrtkovi seji Državnega zbora, na kateri je zaprisegla nova ministrska ekipa četrte Janševe vlade, je novi predsednik vlade zdaj že bivšemu premierju Robertu Golobu v repliki odgovoril: “Mi ne bomo čistili golobistov, tako kot ste vi čistili janšiste, ker mislimo, da na tak način nikamor ne pridemo.” Janša je ob tem še dodal, da bo nova vlada ukrepe svojih predhodnikov pregledala in ločila dobre od slabih. “Bomo pa presejali in ločili dobro od slabega in na dobrem gradili, slabe ukrepe pa bomo odpravljali ali popravljali,” je dodal.
Sedaj že bivši predsednik vlade Golob je svoj mandat pred štirimi leti začel z izjavo: “Prizadevali si bom, da v šestih mesecih po volitvah razčistimo z dediščino aktualne vlade. To je prvi predpogoj, da bomo prišli do temeljev, na katerih bomo gradili boljšo družbo. Dediščina te vlade so nekompetentni ljudje na vodstvenih položajih, ne samo v državni upravi, tudi v javnih zavodih, agencijah, podjetjih v državni lasti.”
A je že pred nastopom bivše vlade nastajal famozen Golobov seznam za odstrel. Šlo je za seznam kadrov, ki so zasedali vidnejše položaje v tretji Janševi vladi v mandatu 2020–2022, ki so bili po zmagi leve vlade strank Gibanja Svoboda, Levice in Socialnih demokratov izpostavljeni nemilosti tedanjih novih oblastnikov. Čistke so segale vse od ministrstev do javnih zavodov, agencij in državnih podjetij. Posebej občutne pa so bile na Policiji, Uradu za preprečevanje pranja denarja pod tedanjim vodstvom Anike Vrabec Božič in seveda na javni RTV.
V neposredne kadrovske čistke je bila ob Golobu vpletena tudi razvpita nekdanja generalna sekretarka Gibanja Svoboda in Golobova desna roka Vesna Vukovič – Vuka, znana iz objavljenih prisluhov, v katerih je razkrila domnevna kriminalna ravnanja nekdanje ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek. Golob je med drugim zahteval dosledno in hitro izvedbo čistk v policiji, kot je v svojem poročilu ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije, pri tem pa nezakonito pritiskal na tedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. V SMS-sporočilih je med drugim zapisal: “Jutro. Moram priznati, da postajam resno zaskrbljen s kadrovsko sliko v policiji. Dajva se ta teden dobiti samo na to temo. Poudarjam: resno zaskrbljen.” In: “Nič mi ni všeč. Ker se ni izvršilo nič od dogovora. Pika. Dokončna pika.” Po mnenju KPK je šlo za nedopustno in nezakonito politično vmešavanje v delo Policije in drugih državnih organov.
Podobno neposredno je Golob čiščenje janšistov zahteval tudi na javni RTV. 9. marca 2023 je v intervjuju na javni radioteleviziji v oddaji Odmevi televizijski voditeljici Tanji Starič neposredno zabrusil: “In če kdo ve, veste to vi. Tudi na RTV smo se zavezali vsi skupaj, da ga bomo očistili janšizma. In jaz vem, da vi natančno veste, kaj to pomeni.” Takratni odgovorni urednik drugega programa TVS Rajko Gerič je Goloba zaradi napovedi nadaljevanja političnih čistk urednikov in novinarjev na RTVS kazensko ovadil. Geriča je vodstvo RTVS z “nevladnikom” Goranom Forbicijem na čelu, tesnim zaveznikom Aste Vrečko, kmalu zatem odstavilo.
Priznani davčni strokovnjak, trikratni direktor finančne uprave v Sloveniji in v Srbiji, ugledni podjetnik in manager Ivan Simič je oktobra 2024 v intervjuju za naš medij izrazil ogorčenje nad ravnanji Goloba in njegovih ljudi. V minulem obdobju so Simiča številni podjetniki prosili, da ponovno prevzame ta resor, saj je s svojo takratno ekipo v zahtevnih razmerah pandemije Covid-19 izvedel vrsto izjemno zahtevnih ukrepov, ki so prispevali k hitri normalizaciji v gospodarstvu in družbi nasploh, hkrati pa omogočili, da je Slovenija bila ena izmed držav EU z najhitrejšim okrevanjem po pandemiji. Simič je v intervjuju glede njegovega povratka na čelo finančne uprave dejal: “Eden glavnih razlogov, zakaj ne bi več prevzel vodenja FURS-a, pa je, da svojim vsakokratnim sodelavcem ne želim povzročati težav. Predvsem po mojem zadnjem odhodu s FURS-a junija 2022 so moji ožji sodelavci doživljali masaker! Tega se ne da opisati!”
Simič je s to izjavo neposredno razkril številna nečloveška ravnanja in zlorabe prejšnjih oblastnikov. Njegove besede niso bile osamljen izraz nezadovoljstva, zaskrbljenosti in ogorčenja nekdanjega direktorja FURS-a, temveč opozorilo človeka, ki je finančno upravo vodil v najzahtevnejših obdobjih in ki je kasneje od blizu spremljal usodo svojih nekdanjih sodelavcev po menjavi oblasti. Ko nekdo s takšnimi izkušnjami javno spregovori o »masakru« nad kadri, gre za bistveno več kot običajno politično polemiko. Gre za resen očitek, da so bile v številnih institucijah po prevzemu oblasti izvedene kadrovske operacije, katerih namen ni bil zgolj reorganizacija sistema, temveč predvsem odstranitev in obračunavanje s posamezniki, ki so jih Golob in njegovi nastavljenci povezovali s takratno prejšnjo vlado. V štirih letih vladanja Roberta Goloba se je vse prepogosto ponavljal vzorec, po katerem so bili posamezniki, ki so javno opozarjali na domnevne nepravilnosti, korupcijska tveganja, klientelizem, politične pritiske ali druge sporne prakse oblasti, izpostavljeni diskreditacijam, pritiskom in poskusom utišanja. Mnogi so poročali o izgubi položajev, prekinitvah delovnega razmerja, različnih nadzornih postopkih, inšpekcijskih pregledih ter celo obiskih policije. To je ustvarjalo vtis, da je bila kritika oblasti pogosto obravnavana kot problem, ki ga je treba nemudoma odstraniti.
Masaker nad zaposlenimi se je torej po besedah Ivana Simiča dogajal nad njegovimi nekdanjimi sodelavci na finančni upravi, ki jo je do minulega četrtka vodil Peter Grum, ki ga mnogi imenujejo kar davčni odrešenik ljubljanskega župana Zorana Jankoviča. Grum, ki je znan po svoji agresiji in aroganci ter s podobnim karakterjem kot Golob, je po prevzemu vodenja, kot navajajo naši viri, s kadrovskimi čistkami segel celo do pripravnikov. V navalu opitosti od oblasti naj bi, kot navajajo naši viri, kar osebno, ob sodelovanju z njegovim namestnikom Petrom Jenkom, pripravljal sezname in izvajal čistke ter se izživljal nad izbranimi zaposlenimi. V nadaljevanju pa je dvojec Grum – Jenko dosledno izvajal politično dogovorjene operacije, ciljno usmerjene davčne nadzore in seveda številne zaposlitve, med katerimi izstopa Blaž Zgaga, nekdanji novinar, kasneje politični aktivist in operativec stranke Socialni demokrati. Grum mu je omogočil zaposlitev v Sektorju za preiskave, enem najpomembnejših in najobčutljivejših operativnih delov finančne uprave. Gre za organizacijsko enoto, ki obravnava najzahtevnejše finančne preiskave ter razpolaga z izjemno širokim naborom domačih in mednarodnih podatkov. Prav zato se v javnosti postavlja vprašanje, po kakšnih merilih so bile sprejete posamezne kadrovske odločitve.
Grum se je ob razrešitvi oglasil z daljšim zapisom na njegovem LinkedIn profilu. Tam je med drugim zapisal tudi, da mu ob odhodu na misel pride slogan “FURS smo ljudje”. Viri iz finančne uprave pravijo, da sta bila Grum in Jenko v minulem mandatu daleč od načela usmerjenosti k ljudem – zaposlenim in zavezancem. Grum je v svojem poslovilnem pismu zapisal še: “Hvaležen sem nekdanjemu ministru za finance, Klemen Boštjančič, da je pred štirimi leti prepoznal moje sposobnosti in predlagal Vladi RS, da me imenuje na ta položaj.” Grum, operativec globoke države, sluga omrežja okrog Zorana Jankovića, Goloba, Boštjančiča in odvetniške pisarne Čeferin, se nikakor ni proslavil s strokovnostjo in sposobnostjo. Tudi dvakratni direktor finančne uprave Ivan Simič je bil do Gruma in delovanja FURS-a v minulih štirih letih pogosto kritičen ter ga ob številnih nepravilnostih in nezakonitih ravnanjih pozival tudi k odstopu.
Kakor je Golob prišel na oblast s seznamom ljudi, s katerimi je na brutalen način obračunal, je s seznamom ljudi z oblasti tudi odšel. A s slednjim je izstavil tudi večstomilijonski račun novi vladi. Med junijem 2022 in novembrom 2025 se je v javnem sektorju namreč zaposlilo več kot 11.600 ljudi, kar je okrog 280 novih zaposlitev mesečno. Golobov seznam zaslužnih pa se je v zadnjih izdihljajih bivše vlade podaljšal za več kot 200 novih zaposlitev na visoko plačanih delovnih mestih v državni upravi.
Obstajajo torej utemeljeni sumi nezakonitih pritiskov, nedopustnega političnega vplivanja ali zlorabe položaja pri kadrovskih postopkih v Policiji, UPPD, FURS-u ali drugih državnih organih in podjetjih. Zato je v interesu pravne države, da jih pristojni organi celovito, nepristransko in transparentno preiščejo ter v primeru ugotovljenih kršitev tudi sankcionirajo. Odgovornost za morebitne kršitve mora biti individualizirana, postopki pa vodeni ne glede na politični položaj ali vpliv posameznikov. Samo dosledno spoštovanje načela enakosti pred zakonom lahko zagotovi, da se podobna ravnanja v prihodnje ne bodo več ponavljala.
S. K.