Državna volilna komisija (DVK) namerava medijem prepovedati snemanje svojih sej. Prepoved nameravajo uveljaviti z novim poslovnikom. Po novem TV kamere in druge snemalne naprave na sejah državne volilne komisije ne bi bile dovoljene zaradi nereda in motenja dela, ki ga s tem povzročajo novinarji in mediji. Bi pa člane komisije fotoreporterji in kamermani lahko poslikali na začetku.
Večjega reda na drug način kot s prepovedjo televizijskih kamer, fotoaparatov in snemalnih naprav ni mogoče zagotoviti, so pojasnjevali zagovorniki. Po novem bi si novinarji lahko le še zapisovali, kar slišijo. Bi pa smeli še poslušati.
Kaj pa transparentnost vseh volilnih postopkov
O omejitvi pravice javnosti do obveščenosti ob izvajanju volilni postopkov včeraj še niso dokončno odločili, ker je imelo nekaj članov pomisleke, da to ne bo dobro za transparentnost izvedbe vseh volilnih postopkov, ki so temelj poštene izvedbe volitev, in da novinarji tudi ne motijo tako zelo dela. Doslej ni znan primer, ko bi kateremukoli izrekli vsaj opomin. Praviloma pa novinarjev in kamer na seje DVK, razen v času tik pred volitvami, sploh ni. Predsednik DVK Peter Golob je glasovanje, da bi še dodatno premislili, preložil na naslednjič.
Da bo onemogočanje dela televizijskim in radijskim novinarjem zmanjšala transparentnost dela volilnih organov, je pred preložitvijo opozarjal Drago Zadergal, ki v komisiji zastopa stranko z največ poslanci SDS. Podobno je k previdnosti pri omejevanju pravic javnosti, če ni tehtnih razlogov, pozival Saša Zagorc, ki je v komisiji kot pravni strokovnjak, nazorsko pa sodi na drugo (bolj levo) stran kot Zadergal. Naklonjen omejevanju, češ da novinarjem kamer in snemalnih naprav ne dovoli večina državnih organov in da je javnost dela mogoče zagotoviti tudi brez tega, pa je bil, denimo, Franc Grad. Ideje, da je treba kameram pokazati vrata, niso novost. A prejšnji predsednik Anton Gašper Frantar je že zamisli o zapiranju odločno zavračal z razlago, da volilni organi nimajo česa skrivati pred javnostjo.
Povsem nesposoben predstavnik stranke
Je pa po preložitvi zapiranja vrat medijem na naslednjo sejo DVK iz okrajne volilne komisije Šiška zaradi nesposobnosti odstavila predstavnika Stranke Alenke Bratušek (SAB) Amirja Čauševića. Čauševića, ki je bil tudi kandidata SAB na volitvah poslancev in na lokalnih volitvah, so na zahtevo predsednice okrajne komisije Marjeta Švab Širok nameravali odstaviti že septembra, a je predsednik Golob vztrajal, da mora Čauševič dobiti možnost, da predstavi še svojo plat medalje. Ker pa se na poziv državne volilne komisije, da odgovori, ali je res nesposoben za delo v volilnem organu, ni odzval, so ga zdaj odstavili brez odziva.
Z zastopnikom SAB je zelo težko komunicirati
Odstavitev je Švab Širokova predlagal po izkušnji na evropskih volitvah, ker je ugotovila, da je z zastopnikom SAB zelo težko komunicirati, saj so mu zaradi neplačevanja računov izklopili mobilni telefon, kot nezaposleni prejemnik socialne pomoči si ni mogel privoščiti elektronske pošte in tudi ni imel prevoznega sredstva ali vozovnice za potniški promet, da bi šel lahko na kakšno volišče. Povrhu pa je imel težave z razumevanjem procedur, ki so del volilnih postopkov in tudi sicer z izvedbo opravil, ki jih volilni organi opravljajo, češ da potekajo prehitro in da ga to utrudi. Da s predstavnikom SAB ni mogoče delati, so predsednico okrajne komisije v času evropskih volitev opozarjali številni člani te okrajne komisije. Neuradno pa je bilo v DVK zadnje mesece slišati tudi precej ogorčene ocene, da vsak klošar tudi ne more voditi volilnih postopkov. Postopek odstavitve zaradi nesposobnosti je državna volilna komisija po spremembi zakonodaje izpeljala prvič. V preteklosti te pristojnosti DVK ni imela. Čauševič je bil pred imenovanjem v okrajno volilno komisiji kot nezaposleni gimnazijski maturant kandidat SAB na volitvah poslancev in na volitvah lokalnih svetnikov v Ljubljani. Namesto odstavljenega so v komisijo imenovali kot nadomestno članico Žaneti Novak, ki jo je predlagal generalni sekretar SAB Jernej Pavlič.
Peter Jančič, Spletni časopis