Medtem ko običajne državljane tolče inflacija in hkratno vladno ustvarjeno nižanje plač ter pokojnin, se večinski mediji na vse pretege trudijo, da bi porazno stanje Golobove vlade uokvirili v neko prijaznejšo sliko, ki bi jo potem servirali gledalcem in bralcem, da bi ti še naprej glasovali za leve stranke. Tako je STA z veseljem pograbila podatek, da je Evropska komisija za Slovenijo zvišala napoved gospodarske rasti z 0,8 odstotka na odstotek, za prihodnje leto pa z 1,7 odstotka na dva odstotka. O minornosti popravka ni bilo govora, naslov se glasi: “Evropska komisija za Slovenijo zvišala napoved rasti”.
Bruselj je prav tako zvišal napoved gospodarske rasti za vso Unijo. Ta naj bi v območju evra znašala 0,9 odstotka, v celotni EU pa 0,8 odstotka, je zapisala Evropska komisija. Evropsko gospodarstvo se bo tako izognilo recesiji, ki se je kot verjetna omenjala še jeseni. Prav tako komisija napoveduje, da se bo znižal inflacijski pritisk.
A pozor! Številke je potrebno jemati v kontekstu. Tako slovenska kot evropska rast in inflacija sta dolgoročno gledano na poraznih ravneh. Podatke je Evropske komisije predstavila kot rahlo vzpodbudne v primerjavi s kataklizmičnimi novembrskimi napovedmi, ko se je Unija pripravljala na hudo zimo, ki so jo takrat napovedovali metereologi, skupaj s pomanjkanjem energentov zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Rast je predvsem posledica mile zime in visoke ravni skladiščenja plina, ki sta pomagala ublažiti energetsko krizo in preprečiti katastrofo gospodarstva.
Ekonomska resničnost pride, ko pade inflacija
Trenutno smo še vedno v spirali višanja stroškov storitev in cen blaga, saj ECB še ni dosegla ravni obrestnih mer, kjer bi bila vrednost valute pravilno ocenjena. Gospodarstvo še živi na valu v pandemiji natisnjenega denarja, ki je brez pravega kritja, kar je vojna v Ukrajini z “energetskimi odpustki” specifičnim delom gospodarstva le še pospešila. Gospodarstvo še ni začelo živeti v resničnosti. Na žalost pa zaradi deformiranega finančnega stanja, velike apetite po zadovoljevanju svoje primarne klientele (na fiskus priklopljenih deležnikov) dobivajo tudi evropske vlade.
V Sloveniji smo pred veliko plačno reformo javnega sektorja, ki bo stala blizu milijarde evrov. Bojazen je, da bo vlada opravičevala velik poseg v fiskus z napovedjo EK o “gospodarski rasti” (čeprav je popravek v napovedi 0,2-odstotka). Videti je, da želijo kričeči naslovi STA, ki jih bodo nedvomno povzeli drugi mediji, pripraviti teren, da država sredstva, ki so bila po Janševi dohodninski reformi namenjena izboljšanju položaja vseh prebivalcev (in predvsem – rasti ter konkurenčnosti gospodarstva), zdaj nameniti izključno javnemu sektorju.
Andrej Žitnik