V javnosti se je izoblikovalo mnenje, da levi mediji s svojo pogostostjo in načinom poročanja namensko varujejo leve politične akterje in nasprotno skušajo škoditi političnim akterjem zunaj njihovega političnega kluba. Še najbolj eksplicitno se to kaže na primeru poročanja o Zoranu Jankoviću in Borisu Mijiću. Mnenje javnosti je v veliki meri potrdila tudi objektivna analiza umetne inteligence.
Stranka Resnica je vse od nastopa nove vlade prva tarča levih političnih strank in medijev. Njihova zadnja tarča je poslanec Mijić, katerega podjetje je zašlo v poslovne težave in si nakopalo dolgove do zaposlenih in države. V Levici zahtevajo nič manj kot odstop, levo usmerjeni mediji pa jim voljno asistirajo.
Umetno inteligenco ChatGPT smo prosili, naj izvede kvantitativno in kvalitativno analizo slovenskega medijskega poročanja o prej omenjenih politikih. Namen analize je bil ugotoviti, ali obstajajo statistično in vsebinsko zaznavne razlike v načinu poročanja o obeh posameznikih v povezavi s temami, kot so: davčni dolgovi, neporavnane obveznosti, finančni spori, dolgovi podjetij, izvršbe, poslovna etika, kazenski postopki, korupcijski očitki in druga ravnanja, ki so predmet javnega interesa.
V analizo smo vključili medije, kot so: RTV Slovenija, POP TV, Kanal A, Siol, 24ur.com, Dnevnik, Večer, Delo, N1 Slovenija, Necenzurirano, STA, Slovenske novice, Mladina, Žurnal24 in druge.
Analiza je zajemala celotno obdobje od začetka politične oziroma javne kariere Borisa Mijića oziroma prve večje medijske omembe njegovih finančnih zadev ter primerljivo obdobje pri Zoranu Jankoviću.
Kaj pravi ChatGPT?
Glede pogostosti poročanja umetna inteligenca pravi naslednje. Poročanje o Zoranu Jankoviću je sicer dolgotrajnejše in ponavljajoče, saj se določene teme, kot so recimo Electa, Stožice, KPK in Furs, pojavljajo periodično, ko se v zvezi s temi temami zgodi kakšna sprememba oziroma novost. Umetna inteligenca ocenjuje, da je v Jankovićevem primeru pogostost pojavljanja enakih tem srednje intenzivna, v primeru Mijića pa visoka.
“Mijičeva zgodba je imela visoko kratkoročno intenzivnost: Dnevnik, 24ur, N1, Siol, Večer, Delo in Necenzurirano so v nekaj tednih objavljali nadaljevanja o davčnem dolgu, dolgovih delavcem, morebitnih dodatnih plačilih gradbincev in spremembi direktorstva,” zapiše ChatGPT.
A pozor, najbolj zanimiva je analiza tona poročanja. Najbolj negativni primeri poročanja pri Mijiću uporabljajo neposredne trditve o dolgu delavcem in državi, medtem ko so naslovi pri Jankoviću bolj institucionalno okvirjeni. Zato da se zmanjša teža članka in njegova kritičnost.
Pri Mijiću je jezik bolj neposredno povezan z osebnim in podjetniškim dolgom: “dolguje državi”, “dolguje delavcem”, “blokiran račun”, “neplačane davčne obveznosti”. Pri Jankoviću je jezik pogosteje pravno-institucionalen: “ugotovitve KPK”, “dodatna dohodnina”, “sodna preiskava”, “obtožnica”.
Končna sinteza
Tako pa je videti končna sinteza
-
-
- Merljive razlike v obsegu poročanja obstajajo, vendar v različnih dimenzijah: Janković ima veliko daljše in širše poročanje skozi leta; Mijić ima bistveno bolj zgoščeno kratkoročno izpostavljenost.
- Merljive razlike v tonu so zaznavne v vzorcu: poročanje o Mijiću je bolj neposredno negativno in personalizirano, poročanje o Jankoviću pa negativno, vendar pogosteje pravno-institucionalno okvirjeno.
- Terminološke razlike so jasne: pri Mijiću prevladujejo “davčni dolg”, “dolžan delavcem”, “blokiran račun”; pri Jankoviću “KPK”, “Furs”, “obtožnica”, “sodišče”, “Electa”, “Stožice”.
- Hitrost poročanja je pri Mijiću višja, ker so mediji v nekaj tednih objavili več nadaljevanj iste zgodbe.
- Okvirjanje se razlikuje: Mijić je okvirjen bolj kot neposredno odgovoren podjetnik-poslanec; Janković pa pogosteje kot dolgoletni politični akter v postopkih, aferah in institucionalnih sporih.
- Dokazi omogočajo sklep, da je v javno dostopnem vzorcu poročanje o Mijiću ostrejše, bolj personalizirano in bolj koncentrirano, medtem ko je poročanje o Jankoviću daljše, širše in bolj institucionalizirano.
S. K.
-