Pokojnine bodo nižje, upokojevali se bomo starejši, sploh pa to ni nobena pokojninska reforma, pač pa samo “kljukica, ki je nujna, da Bruselj odklene evropska sredstva”. Za boljše pokojninske rešitve bi morali v vladi razmišljati širše, vendar tega očitno ne zmorejo.
Vlada je s socialnimi partnerji (z delodajalci in s sindikati) podpisala dogovor k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Čeprav v vladi navajajo, da gre za pokojninsko reformo, pa čedalje več poznavalcev pravi, da gre v bistvu samo za popravke obstoječe zakonodaje. Za boljše pokojninske rešitve pa bi morali v vladi razmišljati širše, dodajajo.
Vse z namenom “preslepitve” EU
Evropska poslanka Romana Tomc, zelo dobra poznavalka tega področja, je med drugim zapisala, da “to ni pokojninska reforma, ampak kljukica, ki je nujna, da Bruselj odklene evropska sredstva”. Dodala je, da je neresno od slovenske vlade predlagati spremembe, ki bodo začele veljati čez deset let. Hkrati je sporočila, da ima vladajoča koalicija namen znižati pokojnine. Opozorila je tudi na to, da se vlada kar sama zapleta s pojasnili. “Ker vedo, da bodo pokojnine z njihovimi predlogi nižje, upokojencem v zameno ponujajo 150 evrov tolažilne nagrade.” O tem je konec marca poročal celo provladni portal Siol.net, ki je zapisal, da bodo upokojenci prejeli t. i. zimski dodatek, sprva 150 evrov, sčasoma pa 250 evrov. “Tako naj bi ublažili zniževanje pokojnin zaradi novega načina usklajevanja,” so dodali na portalu Siol.net. Takrat so šele napovedali spremembe, nekaj dni pozneje se je to izkazalo kot točno. Romana Tomc je opozorila še na to, da gre v primeru sprememb pokojninske zakonodaje za največjo prevaro upokojencev po pokojninski reformi, ki jo je Slovenija doživela v času vlade Antona Ropa (LDS) v letih od 2002 do 2004.
Slovenija je država, ki ima najhitreje starajoče se prebivalstvo v EU. Število rojstev upada, lani je bilo najnižje doslej, vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) pa ne naredi ničesar, da bi se to spremenilo. Zato se tudi razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci slabša. Evropska komisija zato že nekaj časa opozarja Slovenijo, da je njen pokojninski sistem preveč odvisen od obveznega prispevnega stebra in da manjkata dodatna stebra (npr. individualno ali kolektivno varčevanje za pokojnino). Uskladitev s smernicami EU lahko Sloveniji prinese dodatna sredstva in stabilnejši pokojninski sistem, dodajajo, vendar se v vladi Roberta Goloba za to ne zmenijo. Dejstvo pa je, če Slovenija ne bo sprejela reform, ki so del načrtov, dogovorjenih z Evropsko komisijo v okviru mehanizma EU za okrevanje in odpornost, obstaja tveganje, da bo izgubila dostop do določenih sredstev ali bo celo deležna sankcij v obliki omejevanja financiranja iz skladov EU.
Slovenija mora zato oblikovati pokojninsko reformo, ki bo dolgoročno vzdržna, socialno pravična in skladna z evropskimi zahtevami, da bi zagotovila stabilno prihodnost za upokojence in hkrati ohranila gospodarsko konkurenčnost. Zdaj smo daleč od tega.
Slovenija mora pokojninsko reformo izvesti do konca avgusta 2026, da bi izpolnila pogoje za črpanje sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost. In prav temu so zdaj namenjeni popravki obstoječe pokojninske zakonodaje. Ta čas gre za predlog novele, ki je v javni obravnavi.
Kakšne spremembe načrtujejo?
Predlog pokojninske novele zvišuje upokojitveno starost (na 62 oz. 67 let), hkrati podaljšuje obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove (s 24 na 40 oz. 35 let), zaradi česar bodo pokojnine nižje. Znižanje starostne meje pa bo v prid ženskam, kjer se bo ta znižala bolj kot za moške. Zahtevana upokojitvena starost se bo zviševala šele od leta 2028, in sicer za tri mesece letno.
Konvencija mednarodne organizacije dela o minimalnih normah socialne varnosti določa, naj upokojitvena starost ne preseže 65 let, a tudi, da je lahko višja ob upoštevanju zmožnosti za delo starejših oseb v posamezni državi. Obdobje se je v zadnjih desetletjih podaljševalo z desetih zaporednih najugodnejših let na 18 in nato 24, zdaj pa naj bi znašalo že 35 let.
Novela predvideva tudi postopno zviševanje odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe z zdajšnjih 63,5 odstotka na 70 odstotkov, kar bi odtehtalo znižanje pokojnin zaradi daljšega obračunskega obdobja. Izračunov vlada doslej javno ni objavila, strokovnjaki pa opozarjajo, da to povečanje osnove ne bo nadomestilo upoštevanega višjega obdobja za izračun osnove.
Sporno je tudi predlagano usklajevanje pokojnin bolj z rastjo življenjskih potrebščin kot s plačami. Tovrstno usklajevanje je namreč značilno za socialne pomoči. Ekonomski položaj upokojencev pa odraža prav usklajevanje pokojnin z rastjo plač, kar pa v tej vladi zavračajo.
Kaj pravijo delodajalci?
V Združenju delodajalcev Slovenije navajajo, da je zanje največji dosežek podpisanega dogovora soglasna odločitev vseh treh strani (vlade, sindikatov in delodajalcev), da se ohrani nespremenjena prispevna stopnja delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – predlog, o katerem so se pogajali, je namreč predvideval njen dvig z 8,85 odstotka na 12,5 odstotka. S tem so preprečili povečanje stroškov dela delodajalcev oz. dodatno obremenitev že tako visoko obremenjenih plač v Sloveniji, kar je izredno pomembno za konkurenčnost slovenskih delodajalcev. Opozarjajo pa, da pri dogovarjanju niso našli soglasnih rešitev za lažji prehod med zaposlitvijo in upokojitvijo, več in bolj prožne možnosti začasnega in občasnega dela upokojencev ipd.
Za Obrtno zbornico Slovenije je ključni dosežek, da ni prišlo do napovedanih drastičnih povišanj prispevkov za samostojne podjetnike, da ne bo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in da se prispevne stopnje za delodajalce ne bodo zvišale.
Glavni analitik Gospodarske zbornice (GZS) Slovenije Bojan Ivanc pa je prejšnji teden v intervjuju za Demokracijo dejal, da sprememb sicer še ne morejo natančno oceniti, da pa se nakazujejo “bolj kozmetični popravki in nekoliko nižja razlika med odmerami pokojnin bodočih upokojencev”. Poudaril je, da gospodarstvo potrebuje pokojninsko reformo, ki bo zagotovila dostojne pokojnine sedanjih in prihodnjih generacij upokojencev, omogočila, da starejši, ki imajo željo in to zmorejo, delajo dlje, in spodbudila mlade za čimprejšnjo vključevanje na trg dela.
Romana Tomc, evropska poslanka: “Golobove spremembe pokojninske zakonodaje so poleg zakona o izjemnih pokojninah največja prevara upokojencev po Ropovi pokojninski reformi. Koalicija počasi spreminja pokojninski sistem v socialni sistem, upokojence pa v prejemnike socialne pomoči. Edini bodoči upokojenci, ki se lahko veselijo sprememb, so izbranci sistema, ki jih bo Golobova vlada bogato nagradila z izjemnimi pokojninami. Predsednik vlade je v svojem nastopu znova skrajno populističen. Ob demografskih trendih in rekordno nizkem številu rojstev v Sloveniji se vzdržnost pokojninskega sistema in višje pokojnine izključujejo. To je popolnoma nerealno in nedosegljivo. Vzdržnost, čim manjše odhodke pokojninske blagajne torej, je ob višanju števila upokojencev mogoče doseči le, če se bodo pokojnine znižale. Ravno to se bo zgodilo s spremembami, ki jih predlaga vlada. Podaljšanje dobe za izračun pokojninske osnove namreč drastično znižuje pokojnino. Povišanje odmerjenega odstotka tega znižanja ne bo nadomestilo.”
Bojan Ivanc, glavni analitik GZS: “Gospodarstvo potrebuje pokojninsko reformo, ki bo zagotovila dostojne pokojnine sedanjih in prihodnjih generacij upokojencev, omogočila, da starejši, ki imajo željo in to zmorejo, delajo dlje, ter spodbudila mlade za čimprejšnjo vključevanje na trg dela.”