Edini bodoči upokojenci, ki se lahko veselijo sprememb, so izbranci sistema, ki jih bo Golobova vlada bogato nagradila z izjemnimi pokojninami. Evropska poslanka Romana Tomc je omenjeno reformo razglasila kar za največjo prevaro po Ropovi pokojninski reformi.
Vlada Roberta Goloba je predstavila pokojninsko reformo, ki pa je med kritiki naletela na ostre odzive. Po mnenju mnogih gre zgolj za populistično potezo brez resničnih sprememb, ki bi dolgoročno rešile finančno nevzdržnost pokojninskega sistema.
Ekonomist Matej Rigelnik opozarja, da pokojninska blagajna že zdaj iz proračuna prejema letno več kot 1,4 milijarde evrov, kar pomeni 700 evrov na prebivalca. Pokojninski sistem je po mnenju kritikov že dolgo bankrotiran in neupravičeno iz proračuna črpa milijardne vsote.
Ko je govora o vzdržnosti sistema je treba vsej slovenski javnosti jasno povedati, da sistem ni vzdržen, ker že pred zimskim dodatkom alias božičnico iz proračuna v pokojninsko blagajno letno namenimo več kot 1,4 mia EUR, oziroma 700 EUR na prebivalca Slovenije! https://t.co/vcdTogOZVH pic.twitter.com/J3AITFW7RI
— Matej Rigelnik (@Matej_R81) March 30, 2025
Prevara upokojencev?
Kritike reforme je na X izrekla tudi evropska poslanka Romana Tomc, ki trdi, da je Golobova reforma “največja prevara upokojencev po Ropovi pokojninski reformi”. Opozarja, da vlada spreminja pokojninski sistem v socialni sistem in s tem upokojence pretvarja v prejemnike socialnih pomoči. Po njenem mnenju so edini bodoči upokojenci, ki se lahko veselijo sprememb, “izbranci sistema, ki jih bo Golobova vlada bogato nagradila z izjemnimi pokojninami”.
Prav tako poudarja, da so demografski trendi v Sloveniji izjemno slabi, rodnost pa rekordno nizka, zato so višje pokojnine in vzdržnost sistema med seboj izključujoče. Kot ključni problem izpostavlja podaljšanje dobe za izračun pokojninske osnove, saj bo to drastično znižalo pokojnine.
Gospodarska slika Slovenije – ignorirana komponenta pokojninske reforme
Nekateri ekonomisti opozarjajo, da je prihodnost pokojninskega sistema odvisna predvsem od splošnih gospodarskih razmer, gospodarske rasti in zaposlenosti. V preteklih tridesetih letih je Slovenija imela več težav v obdobjih gospodarskih kriz kot pa zaradi demografskih sprememb. A kot kažejo aktualni podatki, Golobova vlada te ekonomske zakonitosti ignorira. Umar je napovedal, da bo letošnja gospodarska rast znašala zgolj 2,1 odstotka, kar je manj od predhodno napovedanih 2,4 odstotka. Investicije so upadle, industrijska proizvodnja pa je v upadu v vseh ključnih sektorjih – celo bolj kot v drugih državah EU. Medtem vlada nadaljuje s povečanim javnim trošenjem, kar dodatno obremenjuje proračun.
Božičnica kot predvolilna manipulacija?
Ena izmed najbolj izpostavljenih “reformnih” novosti je zimski dodatek oziroma božičnica za upokojence, ki bo izplačana pet mesecev pred volitvami. Višina dodatka bo med 150 in 250 evrov. Robert Golob je ukrep predstavil kot “dolgoročno zavezo za dostojno jesen življenja”, a kritiki menijo, da gre zgolj za predvolilno kupovanje glasov. Poslanec SDS Andrej Hoivik je na omrežju X pojasnil, kaj vladni “dodatki” dejansko pomenijo. “Kaj to pomeni v praksi: 99,99 % upokojencev s povprečno pokojnino 900 € bo od 1. 7. plačalo na letni ravni 108 € davka za dolgotrajno oskrbo, vsak mesec še 2 € več = 24 € za obvezni zdravstveni davek in še vsak mesec 1,28 € več = 15 € za @RTV_Slovenija prispevek. Ravno za toliko (108 + 24 + 15 = 147 €) vam bodo povišali pokojnine na letni ravni. Aja, 0,01 % pa bo dobilo božičnico VSAK MESEC v višini 1200 do 2400 € in še 150 € za letni dodatek,” je pojasnil. Višina dodatka naj bi se postopoma višala do leta 2030, ko naj bi znašala 250 evrov.
Golobova pokojninska reforma tako pušča več vprašanj kot odgovorov. Kritiki opozarjajo, da ne rešuje ključnih problemov sistema, temveč zgolj prikriva njegovo nevzdržnost s predvolilnimi bonbončki, kot je božičnica za upokojence. Ob tem se Slovenija sooča z gospodarskimi težavami, ki bi morale biti osrednja tema pri reševanju prihodnosti pokojninskega sistema. Namesto resničnih reform se zdi, da vlada zgolj odlaša s sistemskimi ukrepi in hkrati zagotavlja koristi izbrancem oblasti.
A. H.