Osrednji mediji nekdanjega predsednika uprave GEN-I Roberta Goloba skušajo prikazati kot novinca, ki bo s svojimi inovativnimi idejami dodobra prevetril vsega sito slovensko politično sceno. Trdijo, da ne gre samo za še en nov obraz, da je tokrat drugače. Prav imajo, Golob namreč ni nikakršen novinec v politiki, temveč povratnik, ki se je v politiko bil pripravljen vrniti v trenutku, ko je bil odtrgan od korita.
Robert Golob je svojo kariero začel pri 32 letih kot državni sekretar za energetiko na ministrstvu za gospodarstvo v Drnovškovi vladi. Dovolj pove dejstvo, da je bil njegov oče Valentin Golob uveljavljen komunistični direktor, ki je v SFRJ od leta 1976 vodil Soške elektrarne. A to je bil le začetek Golobove kariere, skozi leta je bila v ozadju vedno bolj vidna povezava s kadri LDS.
Preizkušen kader LDS
Golob je v pogovoru za Dnevnik priznal, da je družbo Strela-G ustanovil decembra 2002. Le nekaj mesecev kasneje je Istrabenz napovedal širitev svoje dejavnosti na področje trgovanja z električno energijo in celostnih energetskih storitev, ki vključujejo tudi obnovljive vire energije, in čisto po naključju je v to shemo padla tudi dokapitalizacija Golobovega nedavno ustanovljenega podjetja. Čisto po naključju je do tega prišlo, potem ko je predsednik uprave družbe Istrabenz postal nekdanji podpredsednik LDS.
Leta 2004 je Istrabenz šel v partnerstvo z Gorenjem, Nastalo podjetje Istrabenz Gorenje, ki ga je spet vodil Golob, je imelo velikopotezne načrte o prekupčevanju elektrike, ki bi jo poceni kupovali v Rusiji in po višjih cenah prodajali naprej na Zahod, predvsem v Italijo. Polovični delež podjetja Istrabenz Gorenje je leta 2006 odkupilo državno podjetje Gen energija, ki je imelo v lasti del Nuklearne elektrarne Krško, to pa je vodilo do nastanka GEN-I. Le nekaj mesecev pred tem je bil razveljavljen ekskluziven dostop Holdinga Slovenske elektrarne do elektrike, pridelane v NEK, kar je GEN-I omogočilo rekordne zaslužke. Golob naj bi bil imel kot prvi menedžer GEN-I v svoji pogodbi klavzulo, pa kateri mu je pripadalo tudi deset odstotkov dobička. Po trditvah Financ Golob ni nikoli zanikal, naj bi bil leta 2007 dobil 800 tisoč, leta 2008 pa kar dva milijona evrov nagrade.
Od 15 odstotkov do 15 milijonov
To nas pripelje v čase, iz katerih naj bi bila izvirala afera 15 odstotkov. Se spomnite prej omenjenih velikopoteznih načrtov, da bi v Vzhodni Evrope kupovali poceni elektriko in jo prodajali na Zahod? V javnosti je bil govor o Rusiji, v praksi pa je bila v igri Bosna in Hercegovina. Istrabenz Gorenje (IGES) je bil takrat stoodstotni lastnik družbe IG investicijski inženiring. Obe družbi je vodil Golob. IG investicijski inženiring pa je bil večinski lastnik podjetja Intrade energija. Direktor družbe Intrade energija je bil Nihad Spahalić. 22. marca 2009 je bosanski Dnevni avaz objavil posnetke pogovorov med Spahalićem in Safetom Oručevićem, nekdanjim poslancem in županom Mostarja ter zastopnikom avstrijskih družb, ki so se prav tako zanimale za pridobitev koncesije pri graditvi hidroelektrarn na Neretvi.
Govor je bilo o delitvi provizij oziroma lastniških deležev v projektu, vrednem 300 milijonov evrov. Golob je v odziv na vnovično pojavo posnetka kategorično zavrnil, da bi kadarkoli v življenju prejel en sam evro provizije ali podkupnine. “V bistvu se ta posnetek nanaša na projekt, ki ne obstaja. Šlo je za pripravo projekta. Projekt ni bil realiziran in seveda potem tudi nobena provizija komurkoli ni mogla biti izplačana.” Je pa za ta “propadli projekt” graditve hidroelektrarne na Neretvi v BiH družba Istrabenz Gorenje, spet pod Golobovim vodstvom, zapravila 810 tisoč evrov. Prav tako je uspelo Spahaliću njegov delež v podjetju Istrabenz prodati za vrtoglavih 15 milijonov evrov.
Z državnim denarjem kupil tudi svoje podjetje
Nova24TV je pridobila notarski zapis notarke Katjuše Gorjan iz 11. septembra 2008 o pogodbi o prodaji in nakupu celotnega poslovnega deleža v družbi BPC, d. o. o. To je bila družba za prirejanje kongresov in poslovno sodelovanje, ki jo je Golob leta 2003 registriral na domačem naslovu svojega dolgoletnega poslovnega partnerja Dejana Paravana. Golob je v omenjenem podjetju imel večinski delež, ki je znašal nekaj več kot 66 odstotkov, Paravan pa preostalih 33 odstotkov. Podjetje, ki je nastalo z vplačilom minimalnega kapitala, je vse do leta 2008 mirovalo. Paravan je bil od leta 2004 zaposlen na vodstvenem položaju v družbi Istrabenz Gorenje. Julija 2008 je Golob po knjigovodski vrednosti 4.915 evrov odkupil Paravanov delež in postal 100-odstotni lastnik družbe, medtem ko je podjetje še naprej poslovalo s Paravanovega domačega naslova. 11. septembra 2008 je Golob firmo BPC, d. o. o., prodal podjetju Istrabenz Gorenje energetski sistemi, katere direktor je bil.
Golob je svoje podjetje, ki je bilo po podatkih sodnega registra vredno 8.763 evrov, IGES prodal za 166.318,83 evra. Nakup je v imenu IGES opravila pooblaščenka podjetja Mateja Kolar Korošec. Po drugi strani je Golob isti dan, 11. septembra 2009, kot zastopnik podjetja Istrabenz Gorenje, d. o. o., podpisal sklep ustanovitelja družbe BPC, ki je kot edini družbenik sprejel Akt o ustanovitvi družbe BPC, d. o. o. Podjetje je še naprej, vse do novembra 2009, poslovalo s Paravanovega domačega naslova, nato pa so BPC preimenovali v Vitales, d. o. o., ki naj bi trgovalo z oplemeniteno biomaso. Lokalni viri trdijo, da so pelete uvažali iz Bosne in Hercegovine. Vitales so po pisanju Nova24TV kasneje preimenovali v Vitales Nova Gorica, raziskave in razvoj na področju naravoslovja in tehnologije, d. o. o., sedež podjetja pa preselili na sedež družbe Istrabenz Gorenje, ki je do takrat že postala GEN-I.
Dodaten standard, vreden 350 tisoč evrov
Planet TV razkriva, naj bi si bil Golob že leta 2008 kot predsednik uprave GEN-I za svojega otroka zamislil “svoj zasebni vrtec”. Ideja je zaživela tri leta kasneje, ko je v Kromberku pri Novi Gorici odprl poslovno hišo Istrabenz Gorenje, kjer je imela sedež takrat tudi hčerinska družba GEN-I. Leta 2011 je tako v podjetju zaživel zasebni vrtec, imenovan Hiša otrok Sonček, ki ga je vodila Golobova žena Jana Nemec Golob. Sam Golob je idejo varstva otrok v podjetju predstavljal kot dodaten standard za njihove zaposlene. Vrtec je imel leta 2011 156.323 evrov prihodkov, leta 2012 pa 70.389 evrov. Vretc ni bil subvencioniran, tako da je bil odvisen od plačila staršev, dodatne finance pa je kot direktor iz sredstev podjetja zagotavljal tudi Golob. Istrabenz je tako leta 2011 na račun vrtca nakazal 96 tisoč evrov, leta 2012 pa še dodatnih 29.450 evrov. Problem je nastal, ko so v nekem diplomskem delu izpostavili, da vrtec obiskuje kar 83 odstotkov otrok, katerih starši niso zaposleni niti v GEN-I niti v družbi Istrabenz Gorenje. Istrabenz je na podlagi takšnih ugotovitev vrtec že naslednje leto zaprl, vso opremo vrtca pa prenesel na zasebno podjetje Golobove žene.
Tomaž Novak