Predsednik vlade je med svojim govorom na sedežu organizacije Združenih narodov izjavil, da v Sloveniji snujemo, kot odgovor na uničujoče avgustovske poplave, izredno napreden sistem napovedovanja poplavnih voda, ki bo združil sposobnosti vesoljskih tehnologij.
Številni v Sloveniji so nemudoma zastrigli z ušesi. Podobni projekti so namreč že obstajali v preteklosti, podobno storitev ponuja tudi Google, a za prav takšen projekt, kot ga je pred svetovno javnostjo oznanil predsednik vlade, širša javnost še ni slišala.
Tako je povedal predsednik vlade: “Po lanskih uničujočih poplavah v Sloveniji gradimo super napreden digitalni ekosistem, ki bo povezal podatke satelitskega opazovanja, zmogljive računalnike in umetno inteligenco z namenom napovedovanja, kako in kdaj se bo pojavila voda. Tako bomo lahko napovedali, kje na svetu se nahaja voda.”
Nato smo na kabinet predsednika vlade naslovili novinarska vprašanja. Zanimale so nas podrobnosti projekta, a jih žal nismo dobili. Namesto tega smo prejeli precej posplošen odgovor.
Po začetnem uvodu, da je voda najdragocenejši naravni vir, so v kabinetu navedli, da napredne tehnologije “niso le orodja, temveč katalizatorji nove dobe upravljanja voda, saj nam omogočajo predvidevanje, upravljanje in zmanjševanje tveganj, povezanih z vodo, z natančnostjo in učinkovitostjo brez primere”.
Nato so v odgovoru še navedli, da slovenski raziskovalci s pomočjo satelitskih podatkov že izvajajo “različne napredne analize za spremljanje urbanih in naravnih okolij ter stanja vodnih, prehranskih in energetskih virov”. Pišejo tudi, da umetna inteligenca omogoča izkoriščanje “ogromne količine podatkov” in ustvarjanje napovednih modelov, superračunalniška moč pa še dodatno povečuje te zmogljivosti.
O tej “pobudi” se je predsednik vlade pogovarjal z vodstvom Dravskih elektrarn, kjer šele načrtujejo gradnjo superračunalnika in centra za obdelavo podatkov na lokaciji ob hidroelektrarni Mariborski otok. Navedli so še, da pri projektu sodelujeta Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Kako smo prišli od kapacitet in priložnosti do gradnje?
Iz odgovora, ki so nam ga posredovali iz premierjevega kabineta, izhaja, da Slovenija pravzaprav še ne gradi super naprednega ekosistema za napovedovanje poplav. Morda nastajajo ločene kapacitete za tovrsten ekosistem, a zaenkrat še niso vzpostavljene. Očitno tudi (zaenkrat) ne obstaja projekt z imenom in dodeljenimi finančnimi sredstvi, ki bi nastajanje ločenih kapacitet dejansko povezal v delujoč in uporaben sistem.
Na kabinet predsednika vlade smo naslovili nova vprašanja. Objavili jih bomo, ko jih prejmemo.
Ž. K.