Že ptički na veji čivkajo, da je stanje v slovenskem zdravstvu naravnost katastrofalno. Težave se kopičijo že vrsto let, pravih rešitev v obliki reform pa ni, kar posledično vpliva na nizko stopnjo zaupanja državljanov v zdravstvo. Za drago plačan denar državljani čakajo v vedno daljših vrstah in na voljo ne dobijo tistih storitev, ki si jih zaslužijo. Nedavno so o razsežnostih korupcije v zdravstvu in o negospodarskem ravnanju javnih zavodov pri nakupu zdravil opozorili tudi v oddaji Tarča, na podlagi katere je poslanska skupina Nova Slovenija (NSi) za sklicala nujno sejo Odbora za zdravstvo.
Korupcija je v slovenskem zdravstvu vpeta na različnih nivojih, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa od nastopa mandata ni naredila nič, da bi presekala ožemanje molzne krave, v katero ogromne vsote denarja vplačujemo prav državljani preko obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Glede na to, da gre za denar državljank in državljanov Slovenije, bi bilo potrebno z denarjem delati veliko bolj odgovorno, transparentno in gospodarno, ne pa da se raznim lobijem dopušča njegovo plenjenje. Zdravstvo je tako zaradi sistemske korupcije, ki je globoko zakoreninjena, podrejena različnim vplivnim posameznikom in lobistom, ki redno obiskujejo direktorje in ostale visoke funkcionarje v zdravstvu, posledic za to pa ni.
Šibek nadzor in sam način naročanja ter financiranja so ugodni za korupcijo
Na razsežnost korupcije, ki jo imamo v Sloveniji, zagotovo vpliva šibek nadzor v zdravstvu ter zastarelost sistema, ki kot tak dopušča številne možnosti za izkoriščanje. Sam način naročanja in financiranja, ki sta značilna za našo državo, predstavljata že sama po sebi določena tveganja, zaradi česar je nujno potrebna reforma, o kateri pa še vedno ni ne duha ne sluha.
Žilne opornice kot najbolj razvpit primer korupcije
Primer nabave žilnih opornic predstavlja enega izmed najbolj razvpitih primerov korupcije v zdravstvu, ki ga je podjetje Mark Medical d.o.o dobavljalo bolnicam za vrtoglavo vsoto 1.300 evrov, medtem ko so za popolnoma enake opornice na Poljskem odšteli 460 evrov. Do ugotovitve, da podjetje Mark Medical po mastnih vsotah prodaja opornice, so prišli tudi v UKC Ljubljana, po tem, ko so mimo razpisa uvozili opornice, za katere so odšteli 471 evrov.
Kljub podatkom supervizorja, ki so razkrili, da je omenjeno podjetje prejelo kar 81 milijonov evrov javnih sredstev, ni bil sprožen prav noben postopek, ki bi razkril podrobnosti vrtoglavo dragega posla. V eni izmed ustanov so v roku enega leta s pomočjo prirejenih cen, ki so bile kar 3 do 4-krat večje kot drugje v EU, pridobili več denarja, kot so ga za žilne opornice leta 2015 zapravile vse bolnišnice v Sloveniji skupaj.
Kolar Celarčeva vpletena v kršenje zakona o javnih naročilih
Ministrica za zdravje se je neposredno vpletla v nabavo zdravil iz krvnih pripravkov po tem, ko je UKC Maribor izvedel javni razpis za nabavo teh zdravil in jih po nižjih cenah tudi kupil. V poslanem dopisu je Celarčeva zahtevala, da se zdravila klub milijon evrov višji ceni kupujejo od Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Kljub temu, da sta dva pravna strokovnjaka povedala, da je v tem primeru šlo za kršenje zakona o javnih naročilih, se na to Celarčeva ni ozirala in je še naprej vztrajala pri svojem.
Odgovorni za odtekanje denarja davkoplačevalcev ne odgovarjajo za nič
Od Kolar Celarčeve, ki je mandat pred dvema letoma nastopila z glasnim nasprotovanjem korupciji v zdravstvu, bi bilo za pričakovati, da bo naredila korak k natančnemu in jasnemu načrtu, ki bi pristrigel peruti tistih, ki si na račun davkoplačevalcev debelijo svoje denarnice. V dveh letih smo lahko opazili, da ministrica ne naredi čisto nič, na podlagi pripovedovanj zaposlenih v zdravstvu pa je tudi nepripravljena na pogovore o problemih, ki se pojavljajo v zdravstvu. Za neupravičeno odtekanje javnega denarja pa so poleg ministrice odgovorni tako direktorji bolnišnic kot tudi nekateri zdravniki, službe za javna naročila, vlada in organi pregona.
Podlaga za sejo odbora zgolj članek RTV SLO
Stranka NSi, ki je za danes sklicala nujno sejo Odbora za zdravstvo, je le to sklicala na podlagi priloženega gradiva v obliki enega novinarskega članka RTV SLO, čeprav je v navadi, da sklic seje temelji na podlagi relevantnega in tehtnega gradiva, ki pripomore k temu, da ima razprava na seji veliko večjo težo. Poleg tega pa je potrebno omeniti, da so v vabilu na sejo povabili predstavnike Ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, UKC Ljubljana, UKC Maribor in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, pri čemer le teh niso poimenovali imensko, kot je to v navadi. Na podlagi tega se je nemogoče znebiti občutka, da je bil ta sklic narejen na hitro.
N. Ž.